Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko SAEE je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Centrom poslovne odličnosti EF 21. oktobra priredila 3. konferenco SAEE s področja energetske ekonomike. Na konferenci je predsednik EZS Marjan Eberlinc v uvodnem nagovoru poudaril, da največjo energetsko krizo do sedaj dobro obvladujemo in imamo dobro izhodišče za zimo. Meni, da nas do leta 2030 čaka intenzivno obdobje. Izpostavil je pomen obnovljivih virov energije kot rešitve, ki bo omogočila zeleni prehod. Izpostavil je tudi pomembnost povezovanja in sodelovanja različnih sektorjev. Obdobje trenutne krize je označil kot novo dobo, v katero prehajamo in v kateri bo sodelovanje in povezovanje nujno. Pot, ki nas še čaka, pa je uvedba novih tehnologij. Eberlinc je mnenja, da imamo v Sloveniji v okviru EZS izjemen investicijski potencial (govorimo o milijardah!), ki bo omogočil preboj. Osnovni cilji, ki jih moramo zasledovati, so med drugim krepitev zelene Slovenije, nove tehnologije in digitalna transformacija.
Kar se tiče obnovljivih virov energije, imajo člani EZS največ projektov na to temo. Predsednik EZS je poudaril, da je majhnost Slovenije prednost in ne slabost. Zaradi naše majhnosti smo bolj fleksibilni, prilagodljivi in na kritične situacije lahko hitro odreagiramo. Prav je, da smo ambiciozni, zeleni prehod pa moramo zagnati še bolj intenzivno. Skrb, ki se pojavlja, je kibernetska varnost. Kibernetski varnosti je treba posvetiti veliko pozornosti in sprejeti primerne ukrepe. Dejal je še, v Sloveniji do sedaj še nikoli ni bilo toliko pobud in iniciativ med energetskimi podjetji. »Izzive rešujemo s skupnimi akcijami in pristopi ter verjamemo v prihodnost slovenske energetike,« je sklenil.
Konference se je udeležil tudi minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je omenil vojno v Ukrajini, ki je do obisti razgalila pomanjkljivosti energetskega sistema in energetiko po vsem svetu obrnila na glavo. Poudaril je, da je treba politiko v temeljih zastaviti na novo. Bil je kritičen, da smo na področjih zelenega prehoda in OVE naredili premalo. Če bi naredili več, bi bili manj odvisni in energetska kriza bi bila zagotovo manjša. Nujno je iskati rešitve, pri čemer smo Slovenci po njegovem dobri. Na ravni EU se prav tako iščejo rešitve in celotna EU je zdaj enotna, da bomo krizo premagali le združeni.
Konference sta se udeležila tudi Rafael Muruais Garcia in Patrick Luickx iz Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Kot ključni problem sta izpostavila plin, ki ga uvažamo. ACER nima ukrepa, ki bi rešil vse težave v trenutni situaciji. Gre za to, kakšno politiko bo izbrala vsaka država članica in ne, kaj bo ACER kot regulator na to rekel. Poudarila sta, da moramo na krizo gledati v smislu »kaj bomo naredili, da bo delovalo« in se zavedati, da ne obstaja le en pravi ukrep, ampak jih je več. Najprej pa moramo znižati povpraševanje in cene. Na ACER so fokusirani na dolgoročne rešitve, a se hkrati zavedajo, da moramo preživeti tudi »na kratek rok«. Tukaj so na potezi vlade držav članic. Rešitve se skrivajo v solidarnosti vseh držav članic.
Predstavnik energetskega regulatorja David Batič je poudaril, da morajo na Agenciji za energijo z reguliranjem spodbujati k učinkovitejši uporabi omrežja z aktivnim odjemom individualno ali v skupnosti, za kar je potrebna uporaba novih tehnologij in storitev. Nujna je optimizacija stroškov uporabe omrežja in zagotavljanje učinkovitosti naložb v omrežja. Upoštevani vidiki so spoznavnost omrežja, podrobni podatki, spremenjena raba omrežja oziroma pretoki energije in digitalizacija. Za spodbujanje teh sprememb potrebujemo sistemski pristop z reguliranjem in z regulatornimi mehanizmi. Povedal je, da naložbe v pametna omrežja, uporaba prožnosti in digitalizacije izboljšujejo individualno stroškovno učinkovitost ter s tem v regulaciji zagotavljajo kar najvišji donos na obstoječa sredstva.
ZBORNIK konference je dosegljiv TUKAJ.