Energetski
prehod

Energetski prehod pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije (OVE).

 

Jasno je, da nadomestitev premoga in nafte s čistejšimi alternativami prispeva k občutnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v gospodarskih sektorjih, tesno povezanih zlasti s porabo električne energije. Ta nadomestitev dejansko prispeva k energetskemu prehodu, ki smo mu priča v Evropi in še kje – gre za prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije (OVE). Z drugimi besedami: gre za energetski prehod v nizkoogljično družbo.

    ZADNJE TV ODDAJE O VISOKIH CENAH ENERGENTOV

    Cene energije: Komisija predlaga nujno posredovanje na trgu za znižanje računov

    Evropska komisija je 14. septembra 2022 predlagala nujno posredovanje na evropskih energijskih trgih v odziv na nedavno znatno zvišanje cen:

    (1) predlaga izjemne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji (ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za električno energijo za odjemalce): da bi se osredotočili na najdražje ure odjema električne energije, ko proizvodnja električne energije iz plina pomembno vpliva na njeno ceno, Komisija predlaga obveznost zmanjšanja odjema v izbranih cenovnih konicah za vsaj 5 %. Države članice bodo morale opredeliti 10 % ur z najvišjo pričakovano ceno in zmanjšati odjem v teh konicah. Komisija predlaga tudi, da si države članice prizadevajo zmanjšati skupni odjem električne energije za vsaj 10 % do 31. marca 2023;

    (2) ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja končnim odjemalcem. Komisija nadalje predlaga začasno omejitev prihodkov „podmejnih“ (inframarginal) proizvajalcev električne energije, tj. proizvajalcev, ki uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit, in električno energijo v omrežje zagotavljajo po ceni, nižji od tiste, ki jo določijo dražji „mejni“ proizvajalci. Ti podmejni proizvajalci ustvarjajo izjemne prihodke z razmeroma stabilnimi obratovalnimi stroški, saj so drage plinske elektrarne zvišale veleprodajne cene električne energije, ki veljajo zanje. Komisija predlaga, da se zgornja meja prihodkov določi na 180 evrov/MWh. 

    SPOROČILO ZA JAVNOST / FACTSHEET / Q&A / Predlog uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije 

    REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo

    Potem ko je Evropska komisija 8. marca 2022 v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila osnutek načrta za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom (SPOROČILO ZA JAVNOST / Q&A) in nato 23. marca 2022 še možnosti za ublažitev visokih cen energije s skupnimi nakupi plina in obveznimi minimalnimi ravnmi skladiščenja plina (SPOROČILO ZA JAVNOST / Q&A), je 18. maja 2022 obelodanila načrt REPowerEU za hitro zmanjšanje odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda. Načrt temelji na prihrankih energije, diverzifikaciji oskrbe z energijo ter pospešenem uvajanju energije iz obnovljivih virov. (SPOROČILO ZA JAVNOST / Q&A)

    *****

    Voditelji in voditeljice EU so 10. in 11. marca 2022 na neformalnem srečanju v Versaillesu v Franciji sprejeli izjavo o ruski agresiji na Ukrajino ter izjavo o krepitvi obrambnih zmogljivosti, zmanjšanju energetskih odvisnosti in vzpostavitvi trdnejše gospodarske osnove. Dogovorili so se, da bodo čim prej postopno odpravili odvisnost od uvoza ruskega plina, nafte in premoga. Preberite Izjavo iz Versaillesa.

    Voditelji EU so na vrhu EU 24. in 25. marca 2022 sprejeli sklepe o vojaški agresiji Rusije v Ukrajini. Vrha se je osebno udeležil predsednik ZDA Joe Biden, ki je z udeleženci in udeleženkami razpravljal o podpori Ukrajini in krepitvi čezatlantskega sodelovanja, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pridružil prek videokonference. Evropski svet je ponovno potrdil Izjavo iz Versaillesa, v kateri so priznane evropske težnje in evropska izbira Ukrajine, kot so izražene v pridružitvenem sporazumu. Evropski svet je ponovno pozval Komisijo, naj predloži mnenje v skladu z ustreznimi določbami Pogodb. Evropski svet je 24. in 25. marca 2022 sprejel sklepe o ruski vojaški agresiji v Ukrajini, varnosti in obrambi, energiji, gospodarskih vprašanjih, covidu-19, zunanjih odnosih in izvolitvi predsednika Evropskega sveta.

    Evropska komisija in Združene države Amerike (ZDA) so se 25. marca 2022 v skupni izjavi zavezale, da bodo zmanjšale odvisnost Evrope od ruske energije, ter tako napovedale novo poglavje o sodelovanju na področju energetike.

    POROČILO EU O CENAH ENERGIJE – TOOLBOX

    Evropska komisija je 13. oktobra 2021 sprejela sporočilo o cenah energije, s katerim naslavlja izjemno povišanje svetovnih cen energije, ki naj bi trajalo celotno zimo, ter obenem z različnimi kratkoročnimi in tudi srednjeročnimi ukrepi želi pomagati evropskim državljanom in podjetjem.

    SPOROČILO ZA JAVNOST / TOOLBOX / FACTSHEET / Q&A

    AKTUALNO

    Izšel je Priročnik za postavitev manjših elektrarn

    Borzen in SODO sta v sodelovanu z Ministrstvom za infrastrukturo (MzI) pripravila Priročnik za postavitev manjših elektrarn, ki vsebuje koristne nasvete za izgradnjo manjših elektrarn. Na voljo je tukaj.

     

     

    Slovenija bo z rabo premoga prenehala leta 2033

    Vlada je 13. januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. V ospredju sta Savinjsko-Šaleška (SAŠA) in Zasavska regija. Leto 2033 pa je tisto, ko naj bi najpozneje prenehali z rabo premoga za proizvodnjo električne energije.

    VEČ: Novica s podrobnimi informacijami 

    »Pripravljeni na 55« – razgrnjen zakonodajni predlog Evropske komisije

    Evropska komisija je 14. julija obelodanila obsežen zakonodajni sveženj ukrepov na področju podnebne in energetske politike, rabe zemljišč, prometa in davkov, ki so potrebni za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990

    VEČ: Novica s podrobnimi informacijami 

    Slovenija ima dolgoročno podnebno strategijo

    Državni zbor je 13. julija 2021 sprejel Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50).

    VEČ: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e2c0b7e31be9ae56d6266a9318ca072a83c4483facd767f195a0c3fc5e9f723d

    Za “Zeleno Slovenijo” iz NOO 1,064 mrd EUR

    Slovenija je za svoj Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) sredi septembra že dobila prva sredstva., in sicer 231 mio EUR. Slovenija naj bi v obdobju izvajanja načrta prejela skupno 2,5 mrd EUR, od tega 1,8 mrd EUR v obliki nepovratnih sredstev in 705 mio EUR v obliki posojil

    VEČ: Za “Zeleno Slovenijo” iz NOO 1,064 mrd EUR

    Skupina za energetski prehod in evropska sredstva

    EZS je decembra 2020 ustanovila Skupino za energetski prehod in evropska sredstva, ki se povezuje s pristojnimi institucijami za črpanje evropskih sredstev. Namen je informiranje – o programih in razpisih, ki bodo zadevali slovenske energetske družbe.

    VEČ: Skupina za energetski prehod in evropska sredstva začela z delom

    Analiza EZS: Milijardni zeleni energetski projekti v obdobju 2021-2027

    Slovenska energetska podjetja, ki so člani EZS, v finančni perspektivi 2021-2027 načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 mrd EUR (od tega družbe s sedežem v Vzhodni Sloveniji 2,41 mrd EUR, družbe v Zahodni Sloveniji pa za 1,57 mrd EUR), je pokazala Analiza EZS, dokončana januarja 2021.

    VEČ: Za skoraj 4 mrd EUR načrtovanih zelenih energetskih naložb

    Poročila Evropske komisije o energetski uniji & ocena nacionalnih NEPN-ov

    Evropska komisija je 14. oktobra 2020 sprejela Poročilo o stanju energetske unije za leto 2020 in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Objavljene so tudi ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), ki analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030.

    Pomembne povezave

    SLOVENIJA:

    Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki jo je Vlada RS sprejela 13. januarja 2022:

    https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/vlada-sprejela-nacionalno-strategijo-za-izstop-iz-premoga-4666/

    Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), sprejeta 13. julija 2021:

    https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e2c0b7e31be9ae56d6266a9318ca072a83c4483facd767f195a0c3fc5e9f723d

    Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN):

    https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf