Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je na novinarski konferenci »Aktualne zadeve na področju elektroenergetike in kaj lahko gospodinjstva pričakujejo glede cen elektrike«, ki je potekala 23. septembra 2025 v Ljubljani, uvodoma podal širšo sliko na področju elektroenergetike. Izpostavil je uvozno odvisnost Republike Slovenije v prvih osmih mesecih letošnjega leta (1.1.2025 do 31.8.2025), ki je znašala 16,8 %, pri čemer pa smo bili uvozno odvisni 77 % ur (urne bilance na prenosnem omrežju). Na uvozno odvisnost tako po urah kot za celotno osemmesečno obdobje sta vplivala neobratovanje blokov 5 in 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) od 20.4.2025 dalje ter minimalno obratovanje plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica (TEB).
Ob tem primerjava rabe električne energije v Sloveniji v obdobju januar – avgust 2025 v primerjavi z istim osemmesečnim obdobjem v letih 2019 do 2024 kaže na padajoči trend: letos je tako glede na leto 2019 nižja za 17 %; če bi upoštevali še rabo elektrike pri lastnikih sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu neto meritev, ki jo ocenjujemo na 4 do 6 %, bi bila skupna raba v RS glede na predkoronsko leto 2019 nižja za 11 %.
»Manjša raba pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine,« je pojasnil Mervar in dodal, da bo ELES kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja v letošnjem letu realiziral za skoraj 60 mio EUR nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. »To je za 16 % manj omrežnin. Če pa letne prihodke deflacioniramo, bomo leta 2025 realizirali za skoraj 138 mio EUR nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016 oziroma za 36 % manj,« je jasen direktor ELES-a.
Tveganja, ki lahko bistveno vplivajo na višino bodočih tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja RS, se po njegovih besedah vsaj trojna. Ključno tveganje v letu 2026 so lahko bistveno nižji prihodki od čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) – ELES jih v tem trenutku ocenjuje na 165 mio EUR, kar je vzdržno, dokler ti ne padejo pod 100 mio EUR. Prav drastično znižanje letnih prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne kapacitete bi pomenilo 20- do 50-odstotni dvig tarif za uporabo distribucijskega omrežja, saj bi bil sicer operater nezmožen pokrivati manko omrežninskih prihodkov za elektrodistribucijska podjetja (EDP-je).
Drugo veliko tveganje je morebitno prenehanje veljavnosti tristranskega sporazuma ELES-HOPS-NOS BiH o skupni delitvi moči zakupa pozitivne in negativne terciarne rezerve, kar bi pomenilo dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja za približno 18 % (na letni ravni to pomeni dodatnih 20 mio EUR stroškov nakupa kapacitet za sistemske storitve).
Tretje največje tveganje lahko predstavljajo ekstremno povečani stroški redispečiranja, kar pa pokriva ELES. Predvsem Nemčija si že vrsto let prizadeva, da se socializira t. i. redispečiranje – za ELES bi to pomenilo do 58 % dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja (dvig letnih stroškov iz okoli 2 mio EUR na do 50 mio EUR).
Mervar ob teh okoliščinah poudarja, da je Vlada RS na predlog Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) od vključno julija 2022 dalje sprejela niz ukrepov s skupnim imenovalcem – kako čimbolj nevtralizirati evropsko elektroenergetsko draginjo. »Pri tem je bila Vlada RS uspešna, med ukrepi pa je tudi kar nekaj takšnih za omejevanje tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, katere trenutno dolgoročno niso vzdržne,« izpostavlja Mervar. Dodal je še, da dolgoročni trendi kažejo na umirjanje borznih cen električne energije.
Sekcija dobaviteljev za leti 2026 in 2027 ne pričakuje dviga cene električne energije
Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je najprej spomnil na spomladansko novinarsko konferenco, na kateri so dobavitelji poudarili, da je kriza zelo visokih cen električne energije mimo in da so ukrepi Vlade RS zelo pomembno pripomogli k stabilizaciji stroškov tudi v času, ko so bile nakupne cene na veleprodajnih trgih zelo visoke. »Pričakovanja za prihodnost smo ocenili kot dokaj stabilna in navedli, da v naslednjih dveh letih ne pričakujemo večjih sprememb za končne odjemalce.«
In kje smo danes, pred vstopom v leto 2026?
»Ugotavljamo, da je cena električne energije v povprečju dokaj stabilna – kljub velikim nihanjem med najmanjšo in največjo (min/maks) vrednostjo. Izvajanje nakupov električne energije za gospodinjske in male poslovne kupce poteka večinoma 3 leta vnaprej po korakih. Povprečna cena pasovne energije je v obdobju januar 2023 – september 2025 za leto 2026 v Sloveniji znašala 104,5 EUR/MWh. Ko prištejemo še stroške izravnave po urah, ki jih ocenjujemo v višini do 10 EUR/MWh, bi lahko vrednost ocenili na cca 115 EUR/MWh. Vse cene so brez davkov,« pojasnjuje Roudi, ki pa dodaja, da dobavitelji z ustreznim upravljanjem portfelja zagotavljamo cene, nižje od povprečja. Cene za končne odjemalce so sicer pri posameznih dobaviteljih različne, a se – odvisno od paketa – trenutno gibljejo okoli 110 EUR/MWh.
»Za leti 2026 in 2027 kot sekcija dobaviteljev ne pričakujemo dviga cene električne energije – torej energenta – za končne odjemalce. Trudili se bomo ohranjati sedanjo raven drobnoprodajnih cen,« pravi.
Skupna predstavitev PPT je na voljo TUKAJ.
Pogovor s predsednikom Sekcije SVDEE v oddaji 24 ZVEČER pa TUKAJ.
*****