Desetletje 2020–2030 ključno za sprejem vseh srednje- in dolgoročnih odločitev v okviru energetskega prehoda

09. 09. 2021

V četrtek, 9. septembra 2021, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS).

Upravni odbor EZS se je seznanil z zakonodajnim svežnjem EU »Pripravljeni na 55« (Fit for 55). UO EZS ocenjuje, da bodo potrebna obsežna vlaganja v nizkoogljične vire in slovensko energetsko infrastrukturo, če naj do leta 2030 dosežemo znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na leto 1990. Desetletje 2020–2030 je ključno obdobje, v katerem je treba sprejeti vse srednje- in dolgoročne odločitve v okviru energetskega prehoda – torej v okviru opuščanja fosilnih gorivih in vse večje rabe obnovljivih virih energije (OVE) –, sicer cilji do leta 2050 ne bodo doseženi. V tem obdobju mora Slovenija izkoristiti vse zakonodajne možnosti za pospešitev umeščanja projektov OVE v prostor in tudi izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za podporo energetskemu prehodu. Slovenska država in slovenska energetika sta prav v tem desetletju 2020–2030 pred velikimi izzivi, ki jih je treba spremeniti v priložnosti, pri čemer si EZS prizadeva za usklajeno delovanje različnih deležnikov na področju energetske politike.

Predsednik EZS Marjan Eberlinc je ob te poudaril, da gre za res obsežen zakonodajni paket, ki ga je Evropska komisija obelodanila 14. julija letos, torej pred dvema mesecema. Vključuje ukrepe na področju podnebne in energetske politike, rabe zemljišč, prometa in davkov, ki so potrebni za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990. Tako zmanjšanje emisij v naslednjem desetletju je ključnega pomena, da Evropa uresniči evropski zeleni dogovor in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu.

Eberlinc je jasen: »Ohranjanje lastne nizkoogljične proizvodnje električne energije bo ena najpomembnejših nalog vsake države članice EU, torej tudi Slovenije. Ključno področje ukrepanja EU je po oceni Evropske komisije v prihodnosti poleg zagotavljanja vzdržnih in odpornih zdravstvenih in prehranskih sistemov zagotavljanje razogljičene in cenovno dostopne energije. To mora biti tudi slovenska strateška prioriteta. Pri tem se v Sloveniji soočamo s stanjem, ko imamo v načrtih veliko projektov, a malo takih, ki so pripravljeni do zrelostne faze za začetek izvajanja. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU in predstavitvi svežnja Pripravljeni na 55, ki je eden pomembnejših v šestmesečnem projektu predsedovanja, smo opozorili na dolge postopke umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor. Vzpostavljanje novih, nizkoogljičnih proizvodnih virov je torej enako pomembno kot opuščanje fosilnih proizvodnih virov. V EZS menimo, da bi bilo treba prav zato čim prej začeti graditi vse tiste projekte, ki so zreli za gradnjo.«

Člani UO so se na seji seznanili tudi s projektom drugega jedrskega bloka (JEK), ki ga je predstavil generalni direktor GEN energije Martin Novšak. UO EZS podpira vse pripravljalne aktivnosti za sprejem potrebnih podlag in gradiv, ki bodo omogočali sprejem ustrezne pozitivne investicijske odločitve o tem projektu, ki je eden izmed prednostnih naložb slovenske energetike. UO EZS ocenjuje, da je treba v Sloveniji zagotoviti kar najvišjo stopnjo proizvodnje lastne električne energije s strateškim ciljem, da se prepreči prevelika uvozna odvisnost od tujine. Energetska odvisnost od uvoza namreč pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, zato je treba stremeti k čim višji energetski samozadostnosti države.

Novšak je dejal: »Drugi blok jedrske elektrarne (JEK2) bo omogočil stabilno in zanesljivo oskrbo odjemalcev v vseh letnih časih, vremenskih pogojih, podnevi in ponoči po ekonomsko optimalnih cenah, z minimalno rabo prostora in praktično brez vplivov na okolje.« Dodal je, da bo »nova jedrska elektrarna tako v fazi izgradnje kot obratovanja omogočila intenziven razvoj domače industrije na različnih področjih.«

Predčasna razrešitev izvršnega direktorja EZS in imenovanje novega

Upravni odbor EZS je na prošnjo izvršnega direktorja EZS Antona Colariča sprejel sklep o njegovi predčasni razrešitvi s položaja izvršnega direktorja, in sicer zaradi upokojitve s 1. oktobrom 2021.

Upravni odbor EZS je za izvršno direktorico EZS s štiriletnim mandatom, ki začne teči 1. oktobra 2021, imenoval mag. Ano Vučina Vršnak, dosedanjo pomočnico izvršnega direktorja EZS.