V Energetski zbornici Slovenije (EZS) smo pripravili izjavo o stanju dobave in prenosa plina v Slovenijo:
Vanja Lombar, glavna direktorica družbe Geoplin, sporoča, da so bile dobave zemeljskega plina po dolgoročni pogodbi, ki jo ima družba Geoplin sklenjeno z družbo Gazprom, do nedavnega skladne z nominacijami, v zadnjih nekaj dneh pa ne dosegajo nominiranih količin. »Naši odjemalci tega ne občutijo, saj omenjena količinska odstopanja uravnavamo z nakupi na prostem trgu. Za nemotene dobave našim odjemalcem si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Tudi iz tega razloga v Geoplinu pospešeno izvajamo diverzifikacijo nabavnih virov,« pravi ga. Lombar.
Marjan Eberlinc, glavni direktor operaterja prenosnega sistema plina, družbe Plinovodi, sporoča, da se na mejo s Slovenijo iz avstrijske smeri dobavljajo vse nominirane količine, prenos manjših količin v Slovenijo pa trenutno poteka tudi iz italijanske smeri. Motenj v prenosu plina ni. V družbi Plinovodi ne beležijo nobenih odstopanj v prenosu in delovanju sistema.
Glede širše slike dodajamo, da so vzdrževalna dela s prekinitvijo prenosa od 11. do 21. julija na plinovodu Severni tok napovedana. Plinovod Severni tok trenutno obratuje na 40 % tehnične zmogljivosti in napovedana prekinitev bo predvidoma vplivala predvsem na intenziteto polnjenja evropskih skladišč plina. V primeru, da bil moten prenos iz smeri Avstrije, operater prenosnega sistema plina omogoča nemoteno dobavo vseh količin iz italijanske in deloma lahko tudi iz hrvaške smeri.
Iz družbe Plinovodi še obveščajo, da je na prenosni sistem priključenih cca 130 industrijskih uporabnikov in 12 operaterjev distribucijskih sistemov (ODS). Na letni ravni so največji odjemalci posamezni ODS-ji, med industrijo pa so največji odjemalci razvrščeni v sektorje: železarstvo, proizvodnja papirja, proizvodnja gradbenega materiala, kemična industrija, steklarstvo, avtomobilska industrija, itd.
*****
V državi imamo vzpostavljena pravila, kako postopati v primeru krize z dobavo, in sicer:
Agencija za energijo je junija 2020 izdala Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom. Akt loči več stopenj morebitne krize, ki jih razglasi pristojni organ: stopnja zgodnjega opozarjanja, stopnja pripravljenosti, stopnja izrednih razmer. V obdobju, ko je razglašena katera od stopenj krize, pristojni organ po potrebi z navodilom prilagodi način izvajanja za katerega od ukrepov. Pristojni organ sodeluje z državnimi organi, ki imajo pristojnosti na podlagi predpisov, ki urejajo kritično infrastrukturo in delovanje vlade v kriznih razmerah, zlasti v delih, ki urejajo odziv na krize ali izredne razmere. Pristojni organ tem organom zlasti posreduje informacije o stanju oskrbe, morebitnih uvedenih ukrepih in druge povezane informacije. Pristojni organ v obdobju, ko je razglašena katera koli stopnja krize, sproti obvešča javnost o stanju oskrbe in morebitnih ukrepih. Pri komunikaciji z javnostjo izmenjuje informacije z ministrstvom, pristojnim za energijo, skladno z dogovorjenim načrtom, ki ureja komuniciranje v primerih krize pri oskrbi s plinom.