Sistem letnega netiranja, kot ga poznamo danes, je bil v začetku zelo uspešna spodbuda za razvoj samooskrbe in zelenega prehoda. Zaradi izredno spremenjenih razmer na trgu je zagotavljanje njegovega izvajanja postalo nevzdržno, poudarja Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS). Državi predlagajo vzpostavitev posebnega državnega mehanizma s ciljem nadaljnjega zagotavljanja pravic končnih odjemalcev, ki so pomembno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije. ELES kot kombinirani sistemski operater prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja apelira tudi k oblikovanju ustreznih ukrepov pospeševanja investicij v hranilnike električne energije, ki bodo omogočali prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe, pospešitev razvoja trajnostnih rešitev in modernizacijo elektroenergetskega sistema.
Na novinarski konferenci Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije so izzive naslovili predsednik sekcije mag. Sebastijan Roudi iz ECE, člana Sekcije SVDEE – Drago Kavšek iz Petrola in Sandi Kavalič iz GEN-I – ter dr. Jurij Klančnik iz ELES. Poudarili so, da so odjemalci v shemi letnega netiranja upravičeni do obračuna po načelu razlike med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki traja eno koledarsko leto. V tem obdobju se izvaja količinsko netiranje, kar pomeni, da se kilovatna ura (kWh) oddane energije izravna s kilovatno uro prevzete energije (brez finančnega ovrednotenja). Če odjemalec na letni ravni proizvede več energije, kot je porabi, nima dodatnih stroškov, v nasprotnem primeru pa po ceniku plača le manjkajočo količino energije. Dobavitelj pa mora na drugi strani zagotavljati manko energije v 15-minutnih obračunskih intervalih, ko odjemalec nima dovolj lastne proizvodnje, in jo na tak način tudi zakupuje na trgu.
Sistem letnega netiranja je bil ključen za spodbujanje vlaganj gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev v sončne elektrarne. V Sloveniji imamo danes že več kot 60.000 samooskrbnih odjemalcev, ki so prispevali k temu, da smo dosegli cilje glede deleža obnovljivih virov energije (OVE) v energetski mešanici države. Leta 2023 je Slovenija dosegla cilj, da 25 % vse porabljene energije proizvede iz obnovljivih virov, s čimer se je izognila dodatnim finančnim obremenitvam v obliki statističnega prenosa, ki so v preteklih letih znašale okoli 18 mio EUR. Končni odjemalci tako z investicijami v samooskrbne sončne elektrarne, vključene v sistem letnega netiranja, pomembno prispevajo k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev Slovenije in posledično EU.
Spremenjene razmere na trgih – te so posledica obsežnih naložb v OVE na ravni Evrope, čemur pa niso istočasno sledile investicije v hranilnike električne energije, so povzročile, da je tržna cena električne energije v času, ko odjemalci prevzemajo elektriko iz omrežja (predvsem zvečer in pozimi), bistveno višja od cene v času, ko jo odjemalci v omrežje oddajajo (predvsem podnevi in poleti). Tovrstne razlike v ceni pa povečujejo tako stroške izravnave kot tudi sistemska tveganja zagotavljanja stabilnega delovanja elektro energetskega sistema.
»Odjemalci, vključeni v shemo letne izravnave, so najbolj prispevali k zelenemu prehodu Slovenije, zato ne smejo nositi tega bremena,« je poudaril predsednik SVDEE in direktor ECE mag. Sebastijan Roudi. Dobavitelji električne energije in ELES državo zato pozivajo k pospešenem oblikovanju posebnega državnega mehanizma, ki bo omogočal nadaljnje zagotavljanje pravic končnih odjemalcev, ki so pomembno prispevali k zelenemu prehodu Slovenije. Sistemski operater izpostavlja nujnost vključitve srednjeročnih ukrepov pospeševanja investicij v hranilnike električne energije, ki bi preko povečanja prožnosti odjema omogočili prehod na dolgoročne vzdržne sheme samooskrbe.
Dobavitelji so sicer predvideli izzive trenutne sheme in se že odzvali z rešitvami za njihovo zamejitev. Rešitve temeljijo na povezovanju proizvodnih naprav in baterijskih hranilnikov in so usmerjene v zagotavljanje dolgoročno ekonomsko vzdržnih rešitev razpršene proizvodnje, povečujejo fleksibilnost in odpornost elektroenergetskega omrežja, zagotavljajo dolgoročne prihranke, zanesljivo oskrbo, večjo energetsko neodvisnost in krepitev odpornosti energetskega sistema. Kljub temu pa strošek zagotavljanja nemotene dobave električne energije za odjemalce v sistemu samooskrbe z letnim netiranjem v tem trenutku oziroma vsaj za kratkoročno obdobje predstavlja velik izziv.
Član uprave GEN-I Sandi Kavalič ob tem opozarja: »Kljub temu, da so se investitorji že odzvali z velikim investicijskim ciklom v hranilnike električne energije, so kratkoročno razmere kritične, saj te investicije močno zaostajajo za investicijami v sončne elektrarne.«
»Sistem letnega netiranja je z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije iz sončne energije postal nevzdržen. Dobavitelji krijemo razlike med tržno vrednostjo energije poleti in pozimi, kar zavira investicije v zeleni prehod. Potrebujemo vzdržno rešitev, ki bo zaščitila gospodinjstva in omogočila vlaganja v hranilnike ter stabilnost sistema. Energetska tranzicija mora biti skupen in finančno vzdržen projekt,« je izpostavil Drago Kavšek, član uprave skupine Petrol.
»Samo če bomo vsi deležniki – država, odjemalci in dobavitelji – sodelovali, bomo lahko nadaljevali pot k energetsko neodvisni in zeleni Sloveniji,« so sklenili člani SVDEE in predstavniki ELES-a na novinarski konferenci.
Predstavitev v obliki PPT je na voljo TUKAJ.
Na fotografiji od leve: Drago Kavšek – Petrol, Sandi Kavalič – GEN-I, Jurij Klančnik – ELES, Sebastijan Roudi – Sekcija SVDEE in ECE.
