Eurelectric Power Summit 2024: Grids4Speed, Wired for tomorrow in #LightsOn

28. 05. 2024

Dogodek Eurelectric Power Summit 2024 je potekal dva dni (22. in 23. maja) v Atenah v Grčiji. Dan pred dogodkom, 21. maja, se je Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in predsednik Sekcije Eurelectric, udeležil seje upravnega odbora Eurelectric, ki je potrdil študijo Grids4Speed. Med Power Summitom je Eurelectric tudi uradno objavil svoje poročilo Wired for Tomorrow.

Grids for Speed ​​opisuje naložbe v distribucijska omrežja in dejavnike, ki omogočajo doseganje neto ničelne emisije

Študija Grids4Speed, ki jo je pripravil EY za Eurelectric, je bila odobrena na sestanku upravnega odbora Eurelectric 21. maja 2024. Grids for Speed ​​(GfS) uporablja napoved povpraševanja in proizvodnje električne energije do leta 2050, pri čemer upošteva naložbe, potrebne za distribucijsko omrežje, da bo sposobno upravljati z dodatno porabo in proizvodnjo, ob tem pa se poročilo dotika tudi vpliva treh ključnih nastajajočih naložbenih strategij na omenjeno investicijo v distribucijsko omrežje.

Naložbe v omrežja se morajo skoraj podvojiti s trenutnih 36 na 67 milijard EUR letno

Veriga je le tako močna kot njen najšibkejši člen; prihodnost električne in čiste energije mora biti zato zasidrana v močnem distribucijskem omrežju. Distribucijsko omrežje mora biti osrednjega pomena za energetsko politiko in načrtovanje sistema, ne pa nekaj, na kar se spomnimo šele enkrat kasneje.

  • Distribucijsko omrežje bi se moralo razvijati s hitrostjo drugih družbenih mega premikov, kot so razogljičenje, elektrifikacija in digitalizacija.
  • Zanesljivost in odpornost električnega omrežja sta ključnega pomena v vse bolj elektrificirani družbi, kjer bo električna energija predstavljala 60 % vsega povpraševanja po energiji v primerjavi s samo 20 % danes.

67 milijard EUR naložb letno je potrebnih do leta 2050 za vzpostavitev distribucijskega omrežja, ki bo omogočilo energetski prehod. Če omrežja ne bomo uspeli pravočasno pripraviti, ne bomo zgolj upočasnili energetskega prehoda, temveč bomo obenem ogrozili energetsko varnost in koristi razogljičenja.

Elektroenergetski sistem je zdaj v izjemnem obdobju rasti, kar pomeni, da je profil naložb v začetni fazi. Naložbe se morajo do leta 2040 podvojiti z današnjih približno 36 milijard EUR, nato pa do leta 2050 nadaljevati na 1,7-kratni ravni današnjih vrednosti.

Inovacije v distribucijskih omrežjih odpirajo nove nastajajoče omrežne strategije, ki lahko zmanjšajo potrebne naložbe za približno 18 % na 55 milijard EUR letno, če jih podpira ustrezno regulativno okolje. Te nastajajoče strategije omrežij vključujejo vnaprejšnje naložbe (proaktivno prekomerno povečanje zmogljivosti omrežja, ko se pojavijo omejitve in druga dela, in sicer v pričakovanju povečanega povpraševanja v prihodnje), odličnost delovanja sredstev (uporabo podatkov v realnem času in umetne inteligence (AI) za optimizacijo sredstev) in omrežju prijazna prilagodljivost oziroma fleksibilnost (aktivno upravljanje povpraševanja v konicah na različnih nivojih napetosti za odložitev rasti omrežja).

  • Predvidena vnaprejšnje naložbe »brez obžalovanja«, so stroškovno najučinkovitejša strategija za izgradnjo zmogljivosti distribucijskega omrežja, ki bo nared za razogljičeno prihodnost.

Družbene koristi

Računi za energijo in cenovna dostopnost: zaradi povečanja učinkovitosti zaradi elektrifikacije se bodo računi za energijo skoraj prepolovili do leta 2050 po scenariju neto nič, ob predpostavki, da bo davek relativno ostal nespremenjen.

Ustvarjanje delovnih mest: danes neposredna in posredna delovna mesta v sektorju distribucijskih omrežij predstavljajo približno 0,4 % delovne sile EU (835.000 delovnih mest). Če bi izvedli potrebne investicije GfS, pa bi lahko sektor ustvaril več kot 2 milijona dodatnih delovnih mest (kar je enako številu prebivalcev Slovenije!).

Zanesljivost in odpornost: Zanesljiva in odporna oskrba z električno energijo ima ogromno družbeno vrednost, ki daleč presega stroške izvedbe. Zanesljiva oskrba z energijo je najpomembnejša v električni družbi. Že danes je vrednost električne energije, ko je ni na voljo, 100-krat višja od njene nabavne cene za gospodinjstva in veliko višja za podjetja. Leta 2021 je bila gospodarska škoda zaradi izpadov električne energije ocenjena na 50 milijard EUR.

Dekarbonizacija: Da bi dosegli cilje neto ničelnih emisij, je treba naložbe GfS pospešiti. Stagnacija naložb v omrežje bi pomenila, da se skoraj tri četrtine novih povezav za ključne tehnologije za razogljičenje, kot so toplotne črpalke, električna vozila in proizvodnja obnovljivih virov energije, ter za uporabo v nizkoogljičnih industrijah, ne bi uresničilo. In to bi seveda ogrozilo prizadevanje za neto ničelne emisije.

Sporočilo za javnost: Double investments in power distribution or lose Europe’s race to net-zero

Poročilo: https://powersummit2024.eurelectric.org/grids-for-speed/

 

Poročilo Wired for Tomorrow se dotika pomena digitalizacije evropskih omrežij

Eurelectric je na dogodku uradno objavil še svoje drugo poročilo, in sicer Wired for Tomorrow, ki se dotika potreb po digitalizaciji evropskih omrežij, ko vstopamo v novo obdobje elektroenergetskega sistema.

Eurelectric je v sodelovanju z Accenture raziskal kritično vlogo digitaliziranih operaterjev distribucijskih sistemov (DSO). Študija ocenjuje digitalno zrelost operaterjev distribucijskih sistemov glede na zmogljivosti gradnje, upravljanja, vzdrževanja in uporabe na osnovi anket več kot 31 operaterjev distribucijskih sistemov, ki oskrbujejo več kot 80 milijonov strank v 21 državah. Wired4Tomorrow začrta načrt, kako lahko operaterji distribucijskih omrežij izkoristijo digitalne tehnologije za povečanje zmogljivosti omrežja, učinkovitosti in odpornosti ter utirajo pot trajnostni energetski prihodnosti.

Ključni poudarki študije razkrivajo:

  • Koristi digitalizacije operaterjev distribucijskih omrežij za celoten ekosistem, zaradi česar je ta nujna za operaterje distribucijskih omrežij, saj omogoča prednosti za vse deležnike na trgu
  • Regulatorna jasnost se kaže kot močno gonilo, saj ustrezni predpisi spodbujajo digitalizacijo in digitalno zrelost operaterjev distribucijskih sistemov
  • Vendar izzivi ostajajo, zlasti pri vključevanju podatkov operativne tehnologije (OT) v sisteme IT. Ključnega pomena je uravnotežena strategija med izgradnjo več digitalnega omrežja in uporabo tehnologij fleksibilnosti, vendar pa obe zmogljivosti trenutno v povprečju premalo izkoriščata digitalne tehnologije.
  • Obravnavanje problema pomanjkanja talentov se pojavlja kot glavna prednostna naloga, kar zahteva posebne veščine in organizacijske spremembe za uspešno digitalno preobrazbo.
  • Študija tudi pregleduje obstoječe tehnologije in prikazuje razpoložljivost že pripravljenih orodij za uporabo, ki nudijo otipljivo podporo operaterjem distribucijskih sistemov na njihovi digitalni poti.

Poročilo: https://powersummit2024.eurelectric.org/wired-for-tomorrow/

 

Lights On

Dogodka Power Summit 2024 se je udeležilo več kot 500 gostov, 70 govorcev in 50 novinarjev.

https://powersummit2024.eurelectric.org/

 

Poudarki udeležencev iz Slovenije:

  1. Zeleni prehod je globalno v polnem zaletu. Poti nazaj ni.
  2. Za EU bo ključnega pomena, da je pri uresničevanju zelenega prehoda pragmatična in učinkovita. Odpraviti je treba preveliko obremenjenost z regulativo.
  3. Ob več potrebnih investicijah v omrežje bi potrebovali tudi pravo kapitalsko unijo EU.
  4. Energetika in industrija morata sodelovati, prav tako morajo sodelovati države med seboj s spodbujanjem interkonekcij.

 

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

toggle icon