V sredo, 3. decembra 2025, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024 in opravil razpravo s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborjem Šimonko ter se seznanil z oceno GZS o splošnem gospodarskem stanju v državi.
UO EZS se zaveda, da so po oceni GZS nekateri največji izzivi slovenskega gospodarstva, predvsem energetsko intenzivne industrije, povezani tudi s stroški energije. Energetski sektor se zaveda pomena konkurenčnih cen energije za slovensko gospodarstvo. Ob tem UO EZS poudarja, da slednje ne velja za vse poslovne subjekte v enaki meri: medtem ko so cene električne energije (vključujejo energent (električno energijo), omrežnino, trošarino, OVE in SPTE ter druge dajatve, pred DDV) za energetsko najbolj intenzivno industrijo (razred porabe IF, 70.000 – 149.999 MWh) v Sloveniji po podatkih Eurostata še vedno na višji ravni kot v EU-27 (2,7 % višje v prvem polletju 2025), pri čemer se ta razlika znižuje od prve polovice leta 2024, pa so pri manjših poslovnih porabnikih že nižje od povprečja EU, še posebej v manjših razredih porabe (denimo razred IA za 35 % in razred ID za 11 %). UO EZS pri tem izpostavlja, da omrežnina ostaja primerjalna prednost slovenskega gospodarstva in predstavlja potreben strošek za nadaljnji razvoj elektroenergetskega omrežja in s tem nadaljnjo odlično zanesljivost z oskrbo z električno energijo.
UO EZS se je seznanil s skupnimi aktivnostmi strokovnih služb EZS in GZS v določenih vprašanjih, ki se dotikajo energetike. Pri tem izpostavlja pomen medsektorskega sodelovanja za uspešen zeleni prehod. Gospodarstvo in energetika morata sodelovati, saj sta medsebojno soodvisna in prispevata k razvoju družbe. GZS in EZS zato pozdravljata skupne napore pri zagotovitvi konkurenčnejših cen električne energije, kot je npr. vzpostavitev sheme o spodbujanju konkurenčnosti elektro intenzivnih podjetij.
»Tako kot drugi deli gospodarstva se tudi sektor energetike spopada s številnimi izzivi, pri čemer je izziv kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati zeleni prehod, ki je skupen izziv vsem gospodarskim panogam,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je prav tako izpostavil, da morata gospodarstvo in energetika sodelovati, kot sta to v preteklosti tudi že pokazala pri različnih projektih. Dejal je, da se gospodarstvo zaveda potrebe po velikih vlaganjih v energetiki. Ob tem pa je opozoril, da ne bo prišlo do prevelikega zadolževanja energetskih družb, ker bi to poslabšalo kazalnike poslovanja in bi banke zaostrile pogoje, kar bi lahko povzročilo večje stroške za družbe investitorke. Glede omrežnine je ocenil, da imajo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci bistveno boljše pogoje kot industrija, zato zagovarja ustreznejšo prerazporeditev bremen in sorazmernost – da se bosta tako energetika kot industrija lahko razvijali istočasno.
Šimonka kot predsednik GZS je izrecno opozoril na vse slabšo industrijsko proizvodnjo – če je bila slednja ves čas okoli 2 odstotni točki nad povprečjem EU, je sedaj 1 o.t. pod povprečjem. »Najbolj pa skrbi upočasnitev investicij. Ker si gospodarstveniki ne upajo podpreti naložb, se bo to kmalu odrazilo v slabši konkurenčnosti,« je jasno povedal. Kritičen je tudi do EU, saj da se izgubljajo določene panoge – denimo proizvodnje primarnega aluminija v Evropi ni več, ker so cene energentov pri ameriških in kitajskih konkurentih precej nižje kot na ravni Unije.
Energetika v 2024: Ob znižanju veleprodajnih cen ohranitev dodane vrednosti
Upravni odbor EZS je, kot omenjeno, obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2024 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS).
Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2024 porabljeno 267 PJ energije, kar je bilo za 3,9 % oz. za 10,2 PJ več kot leta 2023. Povečanje odraža večjo porabo naftnih proizvodov (za 5 % oz. za 4,5 PJ), nuklearne energije (za 4,2 % oz. za 2,5 PJ) zemeljskega plina (za 8,3 % oz. za 2,3 PJ) in povečanje oskrbe z geotermalno in sončno energijo, ki je porasla za 19,2 % oz. za 1,4 PJ. Vrh oskrbe z energijo je Slovenija beležila leta 2017, ko je ta znašala 292 PJ. Poraba v letu 2024 je bila od te nižja za 8,5 % oz. je bila druga najnižja po letu 2017.
Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2024 zadovoljila 56 % svojih potreb po energiji (53 % v 2023), manko pa je, pretežno v obliki naftnih derivatov in zemeljskega plina, zagotovila iz uvoza.
Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 2024 znašala 16.108 GWh, kar je bilo za 6,5 % oz. za 978 GWh več kot v letu 2023. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 284 GWh oz. za 28,8 %) ob vključevanju vse več sončnih elektrarn v omrežje. Največji delež k proizvedeni količini električne energije je v letu 2024 prispevala jedrska elektrarna (34,5 % oz. 5.551 GWh), sledile so hidroelektrarne (33,9 % oz. 5.456 GWh), termoelektrarne (23,8 % oz. 3.827 GWh) in sončne elektrarne (7,9 % oz. 1.268 GWh). Vetrne elektrarne so ohranile nizek delež (0,04 % oz. 7 GWh).
Po drugi strani je končna raba električne energije v Sloveniji v letu 2024 znašala 12.455 GWh in je bila na podobni ravni kot leto prej (nižja za 1 GWh). To je že tretje zaporedno leto z nižjo končno porabo. V prvih treh četrtletjih 2025 je bila končna poraba električne energije nižja še za desetino oz. za 927 GWh, in sicer zaradi manjše porabe pri poslovnih subjektih, predvsem v predelovalni dejavnosti in trgovini, kot tudi pri gospodinjstvih. V zadnjih letih je zaznati upad porabe električne energije, kar je posledica več dejavnikov: povečanje samooskrbnih enot v podjetjih in gospodinjstvih (predvsem sončnih elektrarn), dvig energetske učinkovitosti v industriji in manjši obseg energetsko intenzivne industrije. Sektor industrije in gradbeništva je v letu 2024 porabil 38,8 % električne energije, sledijo gospodinjstva (34,1 %), storitvene dejavnosti (23,5 %), promet (2,4 %), energetski sektor (0,6 %), kmetijstvo in gozdarstvo (0,2 %) in ostali uporabniki (0,3 %).
Energetske družbe so po rekordni vrednosti prihodkov od prodaje v letu 2022 v letih 2023 in 2024 beležile njihov padec, pri čemer so ohranile podoben nivo dodane vrednosti. Dodana vrednost v energetiki je v letu 2024 ostala na podobni ravni kot v 2023, in sicer pri 2,2 mrd EUR, ker so upadle tako prodajne kot nabavne cene. Dodana vrednost je najbolj porasla v trgovanju z električno energijo in zemeljskim plinom (+56,5 mio EUR; +7,6 %), distribuciji električne energije (+15 mio EUR; +5,5 %), posredništvu in trgovini z gorivi (+13 mio EUR; +3,3 %). Največje znižanje dodane vrednosti je beležil razred proizvodnje električne energije (-71,3 mio EUR; -16,2 %).
Ustvarjene je bilo 1,5 mrd EUR EBITDA, kar pomeni za 3,8 % manj kot leta 2023. Na to so vplivali predvsem višji stroški dela, ki so narasli za 8,9 % oz. za 58,4 mio EUR ob nespremenjeni dodani vrednosti. Na rast stroškov dela je vplival rast stroška plač (9,2 %), ki je bila posledica 3,4-odstotne rasti števila zaposlenih in 5,6-odstotne rasti povprečne bruto plače. Družbe v energetiki so v 2024 izkazale za 622,3 mio EUR neto čistega dobička (28 % manj kot v 2023), pri čemer je glavnino padca glede na leto 2023 predstavljala slabitev družbe HSE v TEŠ-u, ki je enkratnega značaja. Neposreden lastnik družbe TEŠ je od začetka leta 2025 namreč država, ne več HSE.
Število zaposlenih, merjeno v delovnih urah, se je v 2024 v energetiki povečalo za 413 oseb oziroma za 3,4 %. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v posredništvu in trgovini z gorivi (+337 oseb), zaradi zaposlitve nekaterih oseb, ki so bili prej zaposlene pri zunanjih izvajalcih.
Vrednost investicij v energetiki se je v letu 2024 znižala na 647 mio EUR, kar je bilo za 38,2 mio EUR oz. za 5,6 % manj kot v 2023. Okoli 24 % investicij je bilo ustvarjenih v distribuciji električne energije, 22 % v proizvodnji električne energije, 12,9 % v posredništvu, trgovini z gorivi in 12,4 % v prenosu električne energije.
- Po šestih zaporednih letih višjih cen električne energije za poslovne odjemalce so se te v 2024 znižale
Maloprodajna cena električne energije, brez DDV, je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2024 znašala 169,8 EUR/MWh in je bila za 21,3 % nižja kot v letu 2023, ko je bila le-ta najvišja (215,7 EUR). V primerjavi z letom 2021, je bila še vedno višja za 80 %. Najbolj so se znižale cene v 4. najvišji kategoriji porabe ID (2 do 20 GWh), in sicer za petino, a so bile prav pri teh uporabnikih cene še vedno precej višje glede na leto 2021 (+ 90 %). Najmanj so se v letu 2024 znižale cene v manjših porabniških skupinah, in sicer za okoli desetino oz. za 13 % (v skupini IA in IB – do 500 MWh). Najbolj so se cene električne znižale pri večjih porabniških skupinah, in sicer med 25 in 20 % (v skupini ID in IE – od 2.000 do 70.000 MWh). V največji porabniški skupini se je cena znižala za 16,4 % (v skupini IF – od 70.000 do 150.000 MWh). V primerjavi z letom 2021 so bile cene najvišje pri največjih uporabnikih, v 6. kategoriji IF (70 do <=150 GWh), kjer so bile višje še za 96 %, medtem ko so bile pri najmanjših uporabnikih, v 1. porabniški skupini IA (<20 MWh), višje za slabo polovico.
Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2024 znašala 207,2 EUR/MWh in je bila za 17,5 % nižja kot leta 2023 in hkrati za 79 % višja kot leta 2021.
Cena energenta – električne energije (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je v letu 2024 za negospodinjske porabnike znašala v povprečju 133,7 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta znižala za 26 %, v primerjavi z letom 2021 pa je bila višja za 115 %. Cena električne energije (energenta) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), zvišuje. V prvem polletju leta 2025 je ta postopno upadla in je v povprečju znašala 120,7 EUR/MWh, kar je bilo za 7,4 % manj kot v prvem polletju 2024. Cena je bila najvišja v prvem četrtletju 2023 (190,4 EUR/MWh), zatem pa se je postopno znižala na 109,4 EUR/MWh v drugem četrtletju 2025.
Regulirana cena omrežnine za negospodinjske odjemalce je v letu 2024 v povprečju znašala 23,8 EUR/MWh (brez DDV), in se je v obdobju enega leta povišala za 7,2 %. Dajatve za namene energetike (OVE, SPTE in URE, prispevek Borzen) so v povprečju znašale 11,1 EUR/MWh (+2 %), trošarina pa 1,3 EUR/MWh (enaka kot leto prej).
V 1. polletju 2025 je končna maloprodajna cena električne energije brez DDV (z vključeno omrežnino in dajatvami) za povprečnega poslovnega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 149,9 EUR/MWh, kar je bilo za 9,3 % manj kot v prvem polletju 2024. V tem obdobju se je najbolj znižala cena za najmanjše porabnike (za okoli -18 % pri IA in IB uporabnikih), nekoliko nižje je bilo pri velikih porabnikih (-13,7 % pri IF uporabnikih), pri vmesnih uporabnikih (ID, IE) pa je bilo najnižje (-6 %). V drugem četrtletju 2025 je bila končna maloprodajna cena električne energije pred DDV nižja za 14,7 % glede na 2. četrtletje 2024, podobno veliko pa je bilo zmanjšanje glede na predhodno četrtletje. Cena energenta (električne energije) za povprečnega negospodinjskega odjemalca je v drugem četrtletju 2025 znašala 109,4 EUR/MWh in se je, zaradi padca cen na trgu, v obdobju enega leta znižala za 14 %.
Primerjava cen z drugimi državami EU-27 kaže, da se je Slovenija v letu 2024 po višini cene električne energije povprečne porabniške skupine (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) negospodinjskih odjemalcev, ki je znašala 172 EUR/MWh, uvrstila na 12. mesto med 27. državami EU (po padajočem vrstnem redu). To predstavlja občuten pomik navzgor v primerjavi z letom 2021, ko je zasedla 24. mesto. Cena električne energije v Sloveniji je bila v letu 2024 za 2,7 % nižja kot v Avstriji, prav tako je bila nižja v primerjavi z ostalimi sosednjimi državami: za četrtino glede na Italijo, za 22 % glede na Hrvaško in za 14 % glede na Madžarsko. Bila je tudi nižja v primerjavi s ceno v Nemčiji, in sicer za 17,8 %. V primerjavi s povprečno ceno električne energije v EU-27 (178 EUR/MWh), je bila v Sloveniji v 2024 nižja za 5,1 %, medtem ko je bila v letu 2023 višja za 3,4 %. V Sloveniji je bila cena električne energije (z vključenimi stroški in dajatvami, pred DDV) v 2024 za negospodinjske odjemalce v porabniški skupini IA v primerjavi s povprečjem EU-27 za 21,6 % nižja, v porabniški skupini IB za 15,4 % nižja, v porabniški skupini IC za 7,8 % nižja in v skupini ID za 4,2 % nižja. V porabniški skupini IF (70 do < 150 GWh) je bila cena električne energije brez DDV v Sloveniji za 19,5 % višja kot v povprečju EU-25 (v dveh državah velikih porabnikov nimajo) in v porabniški skupini IE (20 do < 70 GWh) za 1,4 % višja kot v povprečju EU-27.
*****
Socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je z aktualnimi zadevami v okviru Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Skladno s Tarifno prilogo h KPPS naj bi se pogodbeni stranki o znesku najnižjih plač in o politiki plač dogovorili enkrat letno, najpozneje do konca meseca novembra. Ker do dogovora v letu 2025 v predpisanem roku ni prišlo, se uveljavi tretji odstavek I. točke Tarifne priloge h KPPS. Skladno s tem se znesek najnižjih osnovnih plač s 1. decembrom 2025 poveča za 2,21 % (konkretno 85 % inflacije v obdobju od 1. 10. 2024 do 30. 9. 2025), kar bo kot ugotovitveni sklep objavljeno v Uradnem listu RS.
Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026
Skupščina EZS je tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2026. V ospredju zanimanja ostajajo zeleni prehod in kadri. »Podnebno nevtralna družba, digitalizacija, kibernetska varnost in pametna omrežja, spreminjajoče se geostrateške okoliščine, cene in ekonomika ter še kaj. Vse to so osrednja vprašanja zelenega prehoda, ki ga svet doživlja prav vsak trenutek – že nekaj let in še veliko let ga bo. Energetski prehod ni enkratni dogodek, ampak proces. Zeleni prehod in kadri tako ostajajo prioriteta dela EZS tudi v letu 2026, ob tem pa bomo tovrstne teme vpeli v skupno konferenco EZS in Sekcije SAEE, ki bo potekala 20. novembra 2026,« je ob tem napovedal predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.