Potem ko je Evropska komisija 25. junija 2025 sprejela nov okvir za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF) in ki omogoča dodelitev subvencij industriji v povezavi s stroški električne energije, sta Energetska zbornica Slovenije (EZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) tekom poletja pregledali možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji. Možne scenarije podpore sta nato zbornici predstavili Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Vlada Republike Slovenije pa je nato včeraj, 8. januarja 2026, sprejela predlog Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Predlog zakona omogoča podporo tudi Slovenski industriji jekla (SIJ), ne glede na to, da gre za družbo v težavah, kot je navedeno v 4. odstavku 3. člena predloga zakona, pod pogojem, da takšno rešitev odobri Evropska komisija.
EZS podpira prizadevanja za shemo podpore energetsko intenzivnim podjetjem. Poudarja, da je predlog omenjenega zakona, kot ga je včeraj potrdila Vlada RS, rezultat usklajevanj z več deležniki. EZS, ki med drugim zastopa proizvajalce in dobavitelje električne energije, je bila ves čas vključena v razprave o pripravi predloga zakona in je v postopku sodelovala konstruktivno ter odgovorno.
Na skupnih sestankih EZS in GZS od julija 2025 smo se v okviru zbornic in tudi z drugimi deležniki uskladili glede ključnih izhodišč zakona. V pogovorih med EZS in GZS je bilo precej časa namenjenega pogojem, pod katerimi bi elektrointenzivna industrija prejela pomoč (pomoč je namreč prednostno namenjena spodbujanju konkurenčnosti in ne reševanju podjetij v težavah), načinu dodelitve pomoči in pa seveda področjem, v katere bi to pomoč usmerila. Ker se v EZS zavedamo, da bo prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteval usklajeno delovanje Vlade RS in številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe, smo jasno zastopali stališče, da se pomoč v pretežni meri nameni naložbam industrije v razogljičenje (npr. v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost, shranjevanje energije in prožnost na strani odjema). Pri tem smo poenoteni s pogledi GZS in industrije, ki jo ta zastopa.
EZS je zagovarjala jasna in tudi stroga izhodišča glede upravičenosti in pogojev, hkrati pa smo na sestanku na MOPE, ki je potekal oktobra lani, na predlog GZS v omejenem obsegu pristali na prilagoditve, ki ne posegajo v temeljna načela odgovorne porabe javnih sredstev, ki jih bosta zagotavljala oba energetska stebra v 100-odstotni državni lasti.
Posebno pozornost smo torej vsi deležniki namenili predvsem pogojem, tudi t. i. »higienskim«, ki jih morajo podjetja izpolnjevati za upravičenost do pomoči. Ti pogoji so v predlogu zakona oblikovani na podlagi konsenza vseh deležnikov, tudi GZS, na način, da se zagotavlja skladnost s smernicami EU in hkrati preprečuje zlorabo oziroma nenamensko porabo pomoči podjetij. Ti higieniki so bili oblikovani na način, da podjetja, ki poslujejo skladno z dobrimi poslovnimi praksami, z njihovim izpolnjevanjem ne bi smele imeti težav.
EZS podpira vključitev vseh relevantnih podjetij v shemo, saj menimo, da je vključevanje pomembnih industrijskih akterjev lahko v interesu celotnega gospodarstva. Ob tem pa pričakujemo, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, kot so zapisani v predlogu, ter da bodo zagotovljeni enaki kriteriji za vse prijavitelje. Ob tem poudarjamo, da gre pri pomoči za javna sredstva, zato morajo biti postopki pregledni, pogoji jasni in obravnava vseh prijaviteljev enakopravna.
*****
POVEZANA NOVICA:
VEČ: https://ezs.si/energetski-prehod/