V petek, 26. novembra 2021, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS).
Upravni odbor EZS se je seznanil s pojavom visokih cen energije in je o tem sprejel skupno stališče:
»Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije pozorno spremlja dogajanje na celotnem energetskem trgu. V letošnjih jesenskih mesecih smo priča enormno visoki rasti cen vseh energentov, še posebej zemeljskega plina in električne energije. Razloge pa gre po oceni UO EZS iskati tako na strani ponudbe kot povpraševanja. UO EZS ocenjuje, da lahko v prihodnje pričakujemo določena, tudi večja nihanja cen energentov na trgu in s tem nestabilnost razmer. Zaradi časovne nedorečenosti trenutnih dogajanj na energetskih trgih velja dogodkom nameniti najvišjo pozornost – anketa evropskega združenja gospodarskih zbornic Eurochambres (EES2022), izvedena med 52.000 podjetji iz 26 držav, je pokazala, da bodo največji izzivi prihodnje leto cene energentov in surovin ter pomanjkanje kadrov.«
Ukrepe naj se sprejema preudarno in brez poseganja v tržne mehanizme
Ukrepe za blaženje negativnih učinkov trenutno visokih cen tako na gospodinjstva kot gospodarske subjekte, ki jih sicer sprejme država, je treba izvesti preudarno, in sicer brez poseganja v tržne mehanizme. Kljub temu morajo biti ukrepi izvedeni v najkrajšem možnem času, saj je poslovanje določenih podjetij že resno ogroženo; opozarjamo tudi na problematiko sistemov daljinskega ogrevanja, ki so se znašli pod velikimi finančnimi pritiski. Kratkoročni ukrepi za ublažitev nastalih razmer na energetskem trgu morajo biti ciljno usmerjeni in začasni ter ne smejo vplivati na delovanje trga kot celote in na dolgoročno konkurenčnost in investicijski kapital energetskih družb, ki je ključen za zeleni prehod v podnebno nevtralno družbo. Ukrepi naj obenem pomagajo ohraniti konkurenčno sposobnost energetsko intenzivne industrije, zlasti tiste, ki je že vložila velike napore v izboljšanje energetske učinkovitosti. Država bi lahko namenila sredstva iz Sklada za podnebne spremembe tudi za kritje izrednih stroškov velikih energetsko intenzivnih industrijskih odjemalcev, ki imajo sklenjene pogodbe za nakup električne energije z domačimi proizvajalci. Veljalo pa bi razmisliti, da bi večji industrijski odjemalci sklenili partnerstva z domačimi proizvajalci, s katerimi bi si na dolgi rok zagotovili cene, ki bi jim omogočale ne le preživetje leta 2022, temveč tudi konkurenčne pogoje poslovanja za naprej.
Nadalje naj ukrepi države blažijo pojav energetske revščine ter omogočijo zadostno oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ob povečanju rabe v zimskih mesecih. UO EZS glede podražitve daljinske toplote za končne odjemalce predlaga ukrepe, ki jih v svojem naboru predlaga tudi Evropska komisija in ki so jih izvedle nekatere države članice EU, med drugim neposredna podpora gospodinjstvom, energetski boni za socialno šibke, znižanje ali opustitev plačila DDV in opustitev drugih dajatev na ceno toplote.
Trenutne razmere pa so po mnenju UO EZS idealne, da se napori vseh deležnikov usmerijo v izvedbo dolgoročnejših ukrepov, med katere lahko uvrstimo vlaganja v zadostne zmogljivosti oziroma izgradnjo novih, tudi jedrskih, proizvodnih enot za električno energijo in v vse razpoložljive obnovljive vire energije (OVE), pa tudi v energetsko izrabo odpadkov, saj odpadki, ki so primerni za termično obdelavo, predstavljajo domači vir energije in s tem vplivajo na dvig energetske samozadostnosti. Sedanje stanje nas še dodatno opominja, kakšno tveganje predstavlja odvisnost od tujih, predvsem fosilnih, virov energije, zato moramo tudi na podlagi sedanjega zelo zahtevnega stanja za vse deležnike na trgu vse sile usmeriti v večjo energetsko samozadostnost države. UO EZS tako kot Evropska komisija ob tem ponovno izpostavlja dolgotrajne in kompleksne postopke pridobivanja dovoljenj za različne energetske objekte, katerih izgradnja je temeljnega pomena za blaginjo družbe.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc je poudaril: »Člani EZS ves čas svojega delovanja zasledujejo cilj stabilne in zanesljive oskrbe z električno energijo, kar je bistvenega pomena za učinkovito delovanje gospodarstva in celotne družbe. Še posebej si EZS prizadeva za dvig energetske samozadostnosti, saj energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in še bolj nepredvidljive cene.« Ob tem je znova spomnil, da je ohranjanje lastne nizkoogljične proizvodnje električne energije na najpomembnejših nalog vsake države članice EU, torej tudi Slovenije.
Energetika v 2020: Kljub padcu prihodkov najvišja dodana vrednost
Upravni odbor EZS je tudi obravnaval analizo energetike za leto 2020 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Trend rasti prodaje v energetiki je v letu 2020 prekinila pandemija covid-19, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje prodaje v trgovini z naftnimi derivati. Poslovanje energetskega sektorja na osnovi podatkov o finančnem poslovanju gospodarskih družb je bilo v 2020 na nivoju prihodkov slabše, saj je bila zaradi epidemije covid-19 poraba energentov nižja. Največji naftni trgovec v Sloveniji je beležil padec celotnih prihodkov za tretjino. Druga največja družba je beležila za 3,8 % nižje prihodke, tretja, ki je del enega od dveh energetskih stebrov, pa je beležila 6,2-odstotni porast celotnih prihodkov. V energetiki je bilo v letu 2020 aktivnih 831 družb, 20 manj kot v letu 2019. Družbe so beležile 11,7 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 1,96 mrd EUR oz. za 14,4 % manj kot v letu 2019. Od teh so ustvarile 11,3 mrd EUR čistih prihodkov od prodaje kar je bilo za 1,963 mrd EUR oz. za 14,8 % manj kot v letu 2019.
V zadnjih petih letih je prodaja v povprečju porasla za 0,1 % na leto. Družbe so ustvarile 1,4 mrd EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 31,8 mio EUR oz. za 2,4 % več kot v 2019. V zadnjih petih letih je dodana vrednost v povprečju porasla za 3,8 % na leto. Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je porasla na 116.000 EUR oz. za 1,8 %, ob tem, da se je število zaposlenih povečalo za 0,6 % oz. za 65 oseb. Stroški dela v dodani vrednosti so znašali 38 % (37,8 % v 2019).
Družbe so zaključile leto 2020 z 277,5 mio EUR neto čiste izgube (303,6 mio EUR neto čistega dobička v letu v 2019), kar je bil najslabši rezultat pod črto po letu 2015.
V dejavnosti energetike je bilo ustvarjene 842,4 mio EUR EBITDA, kar pomeni novo najvišjo vrednost (18,2 mio EUR oz. 2,2 % višja), na kar je vplivala višja dodana vrednost (+31,8 mio EUR, +2,4 %) in zmernejša rast stroškov dela (2,7 %).
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v energetiki je znašala 2.636 EUR in je bila medletno višja za 2 %. EBITDA marža, ki je bila v 2018 najnižja v zadnjih 10-ih letih (5,4 %), je v 2019 in 2020 porasla. V letu 2020 je znašala 7,3 %.
Poslovni izid je bil nižji za 262 mio EUR oz. za dve tretjini, predvsem zaradi padca v trgovini z naftnimi derivati, kjer se je prodaja znižala za okoli 46 %. Negativni finančni izid je bil slabši za 322 mio EUR oz. 13,7-krat slabši, na kar so vplivali višji finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb ene od družb. Na izkazano izgubo je vplival negativen poslovni rezultat TEŠ in HSE, in sicer zaradi visokih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih pri eni družbi in višjih finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb pri drugi. V 2020 so se začeli pritiski na zvišanje cen toplote za sisteme daljinskega ogrevanja zaradi naraščanja cen emisijskih kuponov CO₂ na borznih trgih emisijskih kuponov. Likvidnost pri družbah je ostala visoka (kratkoročni koeficient pri 1,3), medtem ko se je relativna zadolženost v 2020 znižala na najnižjo vrednost po 2012, in sicer na 2,2-kratnik EBITDA. Delež investicij v opredmetena osnovna sredstva je v 2020 porasel na 5 % prodaje (v povprečju 4 % v zadnjih 5 letih) oz. na 566 mio EUR, kar je bilo 45 mio EUR manj kot v 2019.
Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2020 znašala 3,7 mio toe (154.575 TJ), kar je bilo za 4,6 % več kot v letu 2019. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2020 zadovoljila 55 % potreb po energiji, preostala količina je bila zagotovljena iz uvoza (oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza). Energetska odvisnost se je v primerjavi s prejšnjim letom znižala za 7,1 o. t., na 44,5 %, predvsem zaradi zmanjšanega uvoza naftnih proizvodov in povečane domače proizvodnje energije. Oskrba z energijo je znašala 6,4 mio toe (268.714 TJ) in se je v 2020 zmanjšala za 3,4 % v primerjavi z letom 2019. Največji delež oskrbe z energijo so po energetski vrednosti tudi v letu 2020 predstavljali naftni proizvodi (29 %), ki se sicer uporabljajo predvsem v gospodarskem in potniškem transportu, sledila je jedrska energija (25 %), energija iz obnovljivih virov (hidroenergijo, geotermalno in sončna energija; 19 %), trda goriva – premog (16 %) in zemeljski plin (11 %). Oskrba z geotermalno, sončno, hidro energijo in obnovljivimi viri se je povečala, in sicer za 7,6 %, medtem ko se je oskrba z naftnimi derivati zmanjšala za 12,3 %, s trdimi gorivi – premogom za 4 % in z zemeljskim plinom za 0,5 %.
Maloprodajna cena električne energije za povprečnega poslovnega odjemalca se je v letu 2020 zvišala za 5,3 %, cene ostalih energentov pa so se znižale. Cena električne energije za podjetja (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), že tretje leto zapored zvišuje. Cena električne energije, ki se prosto oblikuje na trgu, je v letu 2020 za povprečnega poslovnega odjemalca znašala v povprečju 57,9 EUR/MWh (brez DDV), ki se v primerjavi z letom 2019 zvišala za 8,9 %. Povprečna cena električne energije za gospodinjstva brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v letu 2020 znašala 62 EUR/MWh, kar je bilo za 7,8 % več kot v predhodnem letu. Končna cena električne energije po davkih za gospodinjstva se je v 2020 zmanjšala za 5 % glede na predhodno leto (na 152 EUR/MWh), na kar so vplivale nižje dajatve in omrežnina, saj se med 1. marcem in 31. majem 2020 ni obračunavala tarifna postavka omrežnine za priključno moč za gospodinjske odjemalce. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje je v 2020 znašala 46,8 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta v povprečju znižala za 12,2 %. Dajatve so znašale 12,7 EUR/MWh (brez DDV) in so se znižale za 26,6 %, cene trošarin pa so ostale na nivoju iz leta 2019.
Maloprodajna končna cena zemeljskega plina za povprečnega poslovnega odjemalca v standardni porabniški skupini je v letu 2020 znašala 33,7 EUR/MWh in je bila za 10,6 % nižja kot leta 2019. Tako se je ponovno v 2020 znižala po dveh letih rasti. Cena zemeljskega plina za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2020 znašala 19,3 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta znižala za 13,1 %. Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva, brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v 2020 znašala v povprečju 25,4 EUR/MWh in je bila nižja za 4,9 % glede na predhodno leto.
