Informacija o COVID-19

27. 03. 2020

Ljubljana, 27. marca 2020

Slovenija razglasi epidemijo koronavirusa

Slovenija je 12. marca 2020 na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Odredba o razglasitvi epidemije je začela veljati ob 18. uri. Aktiviran je bil tudi državni načrt za COVID-19. V Sloveniji smo imeli na ta dan 96 primerov okužbe s koronavirusom, število se je povečevalo. V četrtek, 25. marca, je bilo okuženih 577 ljudi, testiranih je bilo 17.294 ljudi.

Slovenija je v največji možni meri omejila socialne stike, da bi na najbolj učinkovito zaustavila širjenje koronavirusa in ohranila delovanje zdravstvenega sistema. Vrtci, šole in univerze so bili s 16. marcem zaprti. Vodstvom šol so pristojni posredovali priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo.

Hkrati z razglasitvijo epidemije se je vzpostavljala nova slovenska vlada. Prva redna seja, ki jo je vodil premier Janez Janša, je potekala 13. marca. Dva dni zatem je vlada v pozivu županom k aktivnemu ravnanju pri uveljavljanju nujnih ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa izpostavila »nepogrešljive delavce v energetiki«.

Potres in Nuklearna elektrarna Krško (NEK)

Poleg razglasitve epidemije pa so 22. marca 2020 seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 5,1 v bližini Zagreba (Hrvaška), 115 km vzhodno od Ljubljane. Sledili so številni popotresni sunki. Najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4.4.

Potres so zaznali tudi merilni instrumenti v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). V elektrarni so preventivno pregledali sisteme in opremo. Elektrarna še naprej obratuje na polni moči. Osebje elektrarne je ustrezno ukrepalo. Vplivov na okolje ni bilo. Uprava RS za jedrsko varnost spremlja dogajanje in bo javnost obveščala o izsledkih pregleda in nadaljnjih ukrepih.

Zanesljiva oskrba izjemnega pomena v kriznih razmerah

Ključni akterji v sektorju energetike – večina so člani Energetske zbornice Slovenije (EZS) – so širitev okužbe z novim koronavirusom COVID-19 prepoznali kot grožnjo zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom končnim odjemalcem, zato izvajajo potrebne ukrepe za nemoteno, varno in zanesljivo delovanje sistemov in objektov kritične infrastrukture. S sprejetimi ukrepi se zagotavlja najvišja možna stopnja samoizolacije in obvladovanje tveganj za preprečevanje širjenja okužbe.

Družba ELES kot sistemski operater prenosnega električnega omrežja ter upravljalec kritične infrastrukture je preko Republiškega centra vodenja (RCV) v konstantni koordinaciji z ostalimi evropskimi sistemskimi operaterji pri pripravi preventivnih ukrepov za preprečitev širitev okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. Izjemno pozornost namenjajo zdravju operativnega osebja, ki je odgovorno in usposobljeno za vodenje elektroenergetskega sistema. Vzpostavljena je stalna komunikacija z Ministrstvom za infrastrukturo, s katerim se dnevno izmenjujejo pomembne informacije. Zaradi resnosti razmer je ekipa šestih (6) operaterjev za 14 dni popolnoma osamljena in hermetično zaprta na delovnem mestu v RCV, od koder noč in dan vodijo, upravljajo in koordinirajo delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. Po 14 dneh se bo ekipa vrnila k svojim domačim, njihovo mesto pa bo za naslednjih 14 dni prevzela druga ekipa šestih operaterjev, ki so trenutno v domači karanteni.

Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije (GIZ DEE) je prevzelo koordinacijo poenotenja ukrepov za zagotovitev kritičnega kadra v vseh petih elektrodistribucijskih podjetjih za nemoteno izvajanje nalog gospodarske javne službe (GJS) distribucije električne energije v Sloveniji. Sprejet je bil sklep, da si elektrodistribucijska podjetja začasno izmenjujejo ključni kader v primeru pomanjkanja v katerem izmed podjetij. V združenju aktivno spremljajo informacije ter navodila, ki jih v zvezi s pojavom virusa SARS-CoV-2 podajajo pristojni organi. Sprejeli so potrebne preventivne ukrepe za omejevanje okužb zaposlenih in pripravili načrt za zagotovitev nemotenega opravljanja delovnih procesov družb. Sprejete ukrepe redno prilagajajo glede na razmere ter navodila pristojnih organov. Predsednik skupščine GIZ DEE mag. Andrej Ribič – tudi član strokovnega sveta EZS – je bil imenovan za kontaktno osebo za Civilno zaščito za vsa elektrodistribucijska podjetja.

SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, je sporočil, da zaenkrat med zaposlenimi, ki opravljajo naloge gospodarske javne službe distribucije električne energije, ni potrjenih okužb s koronavirusom. Oskrba z električno energijo poteka nemoteno. Zagotovljeno je izvajanje ključnih procesov v obratovanju in zagotavljanju intervencijskih posegov. Vzpostavljene so rezervne lokacije distribucijskih centrov in zagotovljena posebna obravnava in zaščita osebja v teh centrih. Investicije in ostale storitve so omejene na najnujnejša opravila. Poslovne stavbe so zaprte za obiskovalce in komunikacija poteka preko elektronskih komunikacijskih kanalov in telefonov. Zaposleni v pisarnah delajo večinoma od doma, ostali so razporejeni v manjše skupine, koristijo dopuste ali so na čakanju. Zaposleni so poučeni o preventivnih ukrepih za zaščito pred okužbami. Sestanki v fizični obliki se izvajajo samo izjemoma.

Od razglasitve epidemije koronavirusa v Sloveniji, torej od 12. marca, so do 25. marca zabeležili  v Sloveniji 4,25 % upad odjema električne energije iz distribucijskega sistema v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019 oziroma 8,58 % upad v primerjavi z letom 2018. Če se bo kriza nadaljevala in ukrepi dodatno zaostrili, pričakujejo upad odjema električne energije za 10 % ali še več. S strani odjemalcev že čutijo pritisk za podaljševanje rokov plačil in neizvajanje odklopov. Državne organe redno obveščajo o aktualnih razmerah in ukrepih ter izvajajo projekcije različnih scenarijev upada odjema in izpada finančnih sredstev ter posledično likvidnostnih težav.

V Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki spada v skupino GEN in ki velja za objekt kritične energetske infrastrukture, so z razglasitvijo epidemije na državni ravni prešli na zagotavljanje zgolj tistih funkcij, ki so potrebne za zagotavljanje varnega in stabilnega obratovanja elektrarne. Uveden je  izmenski nadzor obratovanja, nujna testiranja varnostne opreme, nujna vzdrževalna dela, analitična kemija  hladilnih medijev, radiološki nadzor znotraj elektrarne in v okolju ter fizično varovanje elektrarne. Začasno so zaprta vsa delovišča na projektih, dovoljeni so samo vstopi v elektrarno za storitve, ki so nujne za nemoteno zagotavljanje varnosti in obratovanja. Posebni  ukrepi so namenjeni samozaščitnemu obnašanju izmenskega osebja in zagotavljanju pogojev za zmanjšanje tveganja okužbe. Upoštevajo navodila za zmanjšanje verjetnosti prenosa virusa, samoizolacije, medsebojne ločenosti in stalnosti izmenskih posadk, dezinfekcije skupnih vozlišč in nadzora temperature ob vstopu v elektrarno. Izdana so jasna navodila samozaščitnega obnašanja zaposlenih izven delovnega časa, prepovedana so vsa službena potovanja, obvezna dvotedenska karantena za vse povratnike iz počitnic v Italiji, vsi sestanki se izvajajo preko digitalnih povezav.

V družbi Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina, pozorno spremljajo problematiko širjenja okužbe s koronavirusom ter izvajajo vrsto ukrepov za obvladovanje tveganj in preprečevanje širjenja okužbe. O aktivnostih redno poročajo Ministrstvu za infrastrukturo. Prenosni sistem zemeljskega plina obratuje stabilno in brez motenj. Izredna pozornost je namenjena sistemu za nadzor in upravljanje, kjer ekipa v dispečerskem centru deluje in biva popolnoma izolirana od okolice. Pri pripravi ukrepov spremljajo tudi informacije v okviru Evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSOG) ter z izvedbo ukrepov v največji možni meri skrbijo tako za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema zemeljskega plina kot tudi za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih.

Proizvodnja električne energije iz Skupin HSE in GEN

Oskrba z električno energijo v Sloveniji zaenkrat poteka nemoteno. Podjetja in institucije elektroenergetike so za vse kritične funkcije z ustreznimi ukrepi zagotovili nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema, kot tudi vseh tržnih funkcij trga električne energije.

Skupina Holding slovenske elektrarne (HSE) proizvede 65 % vse slovenske električne energije. Del Skupine HSE sta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki sta uvrščeni med kritično infrastrukturo. V HSE so za zagotavljanje neprekinjenega delovanja proizvodnih objektov in družb skupine pripravili načrt ključnega kadra za zagotovitev neprekinjenega delovanja v primeru nastopa kriznih razmer. Skupina HSE se je takoj odzvala na potencialno tveganje okužbe s koronavirusom. Ko so 24. februarja 2020 prejeli prve javne informacije o potencialni okužbi v Republiki Sloveniji, so takoj sprejeli osnovne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa v vseh članih skupine. Poleg tega so sprejeli nekatere varnostne in zaščitne ukrepe, da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo električne energije in toplote. Pripravili so akcijski načrt za ključno (kritično) osebje, ki bo v izjemnih razmerah opravljalo potrebne naloge.

V TEŠ so pred mesecem dni sprejeli pravilnik o nalezljivih boleznih in načrt vodenja in koordinacije v primeru izbruhov okužbe. Skladno z načrtom dnevno dopolnjujejo in izvajajo številne ukrepe. Poslovodstvo TEŠ je imenovalo delovno skupino, ki je pripravila operativni načrt zaščite in obvladovanja ter podrobna navodila zaposlenim in zunanjim izvajalcem oziroma obiskovalcem. Za vse zaposlene so zagotovili ustrezne zaščitne maske, sredstva za razkuževanje rok ter redno obveščanje o preventivnih ukrepih. Odpovedani so vsi ogledi TEŠ in DEM, ekskurzije, dnevi odprtih vrat in sestanki. Osebe, ki so se vrnile s potovanj iz tujine, so napotili v samoizolacijo na domu. Eden izmed preventivnih ukrepov je tudi merjenje telesne temperature zaposlenih s termo kamero in IR merilnikom pri vhodih v objekte TEŠ in Premogovnika Velenje.

Poleg osnovnih ukrepov, kot so pravila pri kašlju, umivanje rok, ostajanje doma v primeru bolezni itd., je Skupina HSE do nadaljnjega uvedla naslednje dodatne ukrepe:

1. Vstop v nadzorni (komandni) prostor, nadzorni center, podatkovni center – varno celico itd. je dovoljen samo zaposlenim v posameznih enotah.

2. Vzdrževalno osebje lahko vstopi v omenjene prostore le, če prevzame ali vrne delovno dovoljenje.

3. Inženirji lahko vstopijo v omenjene prostore samo v primeru potrebnih intervencij.

4. Izvajalcem je prepovedan vstop v omenjene prostore.

5. Komunikacija poteka, če je mogoče, po telefonu ali po elektronski pošti.

6. Zaposleni si morajo pred vstopom v prostore razkužiti roke – razkužila so postavljena na vidnih mestih.

7. Izvajalci, ki izvajajo vzdrževalna dela, smejo dela izvajati samo po predhodnem dogovoru z vodjo vzdrževanja. Svojo prisotnost morajo omejiti na območje, kjer opravljajo svoje delo.

8. Izleti in drugi obiski so do nadaljnjega odpovedani.

9. Zaposlenim svetujejo, naj premislijo o nujnosti načrtovanih poslovnih potovanj v tujino.

Kot previdnostni ukrep proti potencialni okužbi nekateri zaposleni delajo od 9. marca 2020 od doma. Od prejšnjega tedna je večina zaposlenih v skupini HSE že delala od doma, razen tistih, ki opravljajo nujna dela, ki jih ni mogoče narejeno od doma (proizvodnja).

Premogovnik Velenje, ki je tesno povezan s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), sodi med gospodarske družbe, ki opravlja dejavnost, ki je ključnega pomena za delovanje države. Po navodilih Vlade RS in Civilne zaščite RS je Premogovnik Velenje svojo dejavnost organiziral tako, da zagotavlja nemoteno izvajanje dejavnosti, hkrati pa upošteva priporočila pristojnih glede koronavirusa. V Premogovniku Velenje obratujeta dva odkopa v dveh različnih področjih jame. Glede na dnevno porabo premoga iz minulih dni (približno 6000 ton dnevno) ocenjujejo, da trenutna količina premoga na deponiji zadošča za nemoteno enomesečno delovanje TEŠ-a ter da se bo deponija ob nadaljnjem obratovanju proizvodnje povečevala. V povezavi z aktualnim dogajanjem glede epidemije koronavirusa imajo pripravljene tri različne scenarije: prvi zajema nemoten potek dela, kot ga izvajajo danes; drugi scenarij predvideva zmanjšanje števila ljudi v ekipah in manjšo intenzivnost del ob pojavu manjšega števila obolelih v procesu proizvodnje zaradi koronavirusa; tretji pa predvideva zaustavitev jame v primeru večjega števila obolelih.

Drugi energetski steber pri proizvodnji elektrike je Skupina GEN. Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki deluje pod njenim okriljem, velja za objekt kritične energetske infrastrukture. V NEK dnevno poročajo vsem organom glede koronavirusa.

V kriznih razmerah širjenja koronavirusa imajo na razpolago šest (6) izmenskih posadk za 24-urni nadzor tehnološkega procesa. Največja skrb je namenjena prav njim. Vsi člani posadk so zaenkrat zdravi, zdravi so tudi vsi zaposleni v NEK.

Ker jedrska elektrarna ne more in ne sme ostati brez obratovalnega nadzora, so vzpostavili »zdravo« karanteno v bližini elektrarne za dve izmenski posadki s ciljem, da ohranijo zdravje licenciranih operaterjev, brez katerih elektrarna ne more ostati. Pred selitvijo izmenskih posadk v »zdravo« karanteno izvajajo preventivno testiranje zdravih operaterjev za 100 % gotovost, da so resnično neokuženi. Postopek je že odobren s strani Ministrstva za zdravje.

Drugi ukrepi vključujejo:

– pridobitev oziroma nabava zadostnih količin zaščitnih in dezinfekcijskih sredstev za daljše obdobje izrednih razmer in za primer večjih nujnih posegov na elektrarni;

– organizacija popolne izolacije skupnih gospodinjstev kritičnega izmenskega osebja;

– vzpostavitev alternativnih komunikacij med ključnimi nosilci koordinacije aktivnosti v NEK v primeru odpovedi IT,

– psihološko svetovanje izmenskim posadkam na funkciji v 12-urnem turnusu in v karanteni za premagovanje stresnih situacij in ohranjanje »fitness for duty«.

V Termoelektrarni Brestanica, ki je tudi del Skupine GEN, so takoj ob pojavu koronavirusa sprejeli ukrep samozaščitnega ravnanja, poleg tega pa so za zaščito osebja službe proizvodnje za zagotovitev nemotenega obratovanja elektrarne uvedli posebne ukrepe:

– zaposleni v službi proizvodnje vstopajo in izstopajo v TEB ločeno od ostalih zaposlenih,

– v komandni se zadržuje samo obratovalno osebje, ostalim je vstop dovoljen samo v nujnih primerih,

– držati se morajo navodila glede higiene in dezinfekcije pred in med predajo izmene.

Ob ustavitvi javnega življenja s 16. marcem 2020 pa so še dodatno zaostrili ukrepe: 

– za zaposlene so pripravili navodila za organizacijo dela v izrednih razmerah pandemije, 

– v službi proizvodnje so delo razdelili v dve skupini in imajo izmenično 12-urni delavnik,

– ostali zaposleni praviloma delajo od doma oziroma so po navodilu delodajalca doma in so dosegljivi na klic, da po potrebi v nujnih primerih pridejo na delo v elektrarno,

– zunanji izvajalci lahko vstopajo v TEB samo ob posebnih odobritvah pooblaščenih oseb ter ob obvezni uporabi oz. nameščeni zaščiti dihal in rok (zaščitna maska in rokavice),

– zaustavili so vse aktivnosti na aktualnem projektu postavitve novega bloka PB7.

Za v prihodnje so predvideni ukrepi za popolno osamitev obratovalnega osebja na lokaciji TEB, za kar potrebujejo ustrezno podlago (uvrstitev TEB med objekte kritične infrastrukture) in odobritev Ministrstva za zdravje za izvedbo predhodnih testiranj obratovalne posadke pred popolno izolacijo v prostorih elektrarne. 

V Ljubljani javno podjetje Energetika Ljubljana proizvaja, distribuira in dobavlja vročo vodo, paro in hlad (toplotno energijo) ter proizvaja in dobavlja električno energijo iz visoko učinkovite soproizvodnje. Delujejo v prestolnici in še osmih sosednjih občinah. V času ogroženosti z virusom COVID-19 so sprejeli večino nacionalno priporočenih ukrepov ter določene specifične ukrepe za zaščito zaposlenih v podjetju. Del osebja podpornih služb in vzdrževalnega osebje so napotili na delo od doma, pripravljenost na domu ter na čakanje. Vzpostavili so tudi sistem izmenične prisotnosti na delovnem mestu upoštevaje strokovno pokritost posameznih delovnih področij. Večji problem predstavlja skupina zaposlenih v proizvodnji enote Moste, ki dela v izmenah in je najbolj ogrožena. Del ekipe je skupaj 8 ur v zaprtem prostoru – komandni sobi proizvodne enote. Trenutno ne beležijo uradno potrjenih okužb. Seveda pa spremljajo določene strožje ukrepe v nekaterih drugih infrastrukturnih podjetjih (popolna izolacija na delovnem mestu, čakanje na domu cele izmene, kjer se je pojavil sum okužbe, …), ki jih bodo sprejeli v primeru poslabšanja stanja (zdravja) obratovalnega osebja.

Nižji računi za elektriko za gospodinjske in male poslovne odjemalce

V okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) je vlada 20. marca 2020 izdala Odlok o začasni oprostitvi plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za male poslovne končne odjemalce in gospodinjske odjemalce električne energije. Tako ti odjemalci ne bodo plačevali prispevka OVE+SPTE v obdobju od 1. marca do 31. maja 2020, kar naj bi račun znižali za okoli 20 %.

Poleg tega je regulator trga, Agencija za energijo, z izrednim ukrepom uveljavil spremembo tarifnih postavk za obračun omrežnine. Za obdobje od 1. marca do 31. maja 2020 se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem ne bo obračunala tarifna postavka za obračunsko moč. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca (in mali poslovni odjem) se bo omrežnina znižala za 33%. Skupaj z ukrepom vlade bo znašal skupni mesečni prihranek približno 27%.

Od izbruha epidemije so trgovci z električno energijo že zaznali upad porabe elektrike. GEN-I, sicer član EZS, je svojim gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem za 15 %  znižal cene tarif električne energije za obdobje treh mesecev. S temi spremembami bo skupen račun povprečnega odjemalca elektrike pri GEN-I nižji za skoraj 30 %.

Zadnja ekonomska napoved: BDP se bo skrčil za -6 do -8 %; v energetiki padec manj občuten

  • Ocena gospodarskih razmer 23. marca 2020: globina padca BDP ključno odvisna od nadaljnjega poteka širjenja epidemije koronavirusa, njenega trajanja ter (sprejetih in bodočih) ukrepov.

Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2020, ki so jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) objavili 12. marca 2020, je bila pripravljena v prvem tednu marca. Ob takrat znanih dejstvih in predpostavkah smo predvideli, da bi bila gospodarska rast letos lahko 1,5-odstotna. Ob tem smo opozorili na veliko negotovost in veliko verjetnost nižje napovedi ob zaostrovanju oziroma poslabšanju razmer v povezavi s širjenjem epidemije koronavirusa v Evropi.

V času od objave napovedi, manj kot v dveh tednih, so se razmere močno spremenile. Še v začetku marca so bili z vidika vplivov na gospodarsko aktivnost v ospredju vplivi prekinjenih dobavnih verig na aktivnost predelovalnih dejavnosti in predvsem na globalni ravni zmanjšan obseg turističnih potovanj ter otežene ali prekinjene transportne poti. Razmah epidemije v sosednji Italiji in širjenje koronavirusa v preostale evropske države pa sta že do sredine marca zahtevala nujne in obsežne ukrepe za zaščito zdravja in ljudi v Sloveniji ter večini evropskih držav, ki močno vplivajo na gospodarsko aktivnost. »Že ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere in močno oteženo poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja trajale dva meseca, lahko pričakujemo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda. Naše ocene se, upoštevaje to predpostavko, v tem trenutku gibljejo med – 6 in – 8 %,« pravi UMAR.

V najbolj izpostavljenih dejavnostih, kot so hotelske nastanitve, gostinske in osebne storitve ter trgovina z neživili, je v času veljave strogih ukrepov pričakovati velik izpad prihodkov in verjetno tudi do 70 ali več- odstotni padec dodane vrednosti. V industriji, trgovini, prometu in nekaterih poslovnih storitvah bodo upadanje naročil in prekinjene ali otežene nabavno-prodajne poti v času trajanja strogih zaščitnih ukrepov verjetno vsaj prepolovile siceršnji obseg dodane vrednosti. V nekaterih dejavnostih bo padec verjetno manj občuten (npr. energetika), v nekaterih bo učinek minimalen (kmetijstvo), v nekaterih je celo pričakovati rast aktivnosti zaradi aktualnih razmer (nekatere telekomunikacijske storitve).

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

toggle icon