EZS je v pogovorih s pristojnimi uspela zagotoviti kar nekaj milijonov evrov za različne »zelene« projekte energetskih družb, ki naj bi zanesljivo in varno oskrbo z energijo zagotavljali tudi v bodoče.
Darja Kocbek; foto: Tadej Kreft
Če energetiko v Sloveniji povzamemo na kratko, lahko rečemo, da to področje združuje premogovništvo (Premogovnik Velenje), proizvodnjo električne energije v različnih elektrarnah (Dravske elektrarne Maribor, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna Krško, Soške elektrarne Nova Gorica, Hidroelektrarne na Spodnji Savi itn.), prenos električne energije (ELES) in plina (Plinovodi), upravljanje energetskih trgov (Borzen, BSP), trgovanje in distribucijo tako elektrike kot plina, oskrbo s paro in vročo vodo (daljinsko ogrevanje), posredništvo in trgovino z gorivi … Seveda imamo še specializirana mala in srednja podjetja, ki razvijajo različne energetske rešitve in produkte in za katere bi si želeli, da postanejo del zbornice. Gre za cel spekter dejavnosti, ki morajo delovati usklajeno, razlaga Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS).
Če energetiko v Sloveniji povzamemo na kratko, lahko rečemo, da to področje združuje premogovništvo (Premogovnik Velenje), proizvodnjo električne energije v različnih elektrarnah (Dravske elektrarne Maribor, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna Krško, Soške elektrarne Nova Gorica, Hidroelektrarne na Spodnji Savi itn.), prenos električne energije (ELES) in plina (Plinovodi), upravljanje energetskih trgov (Borzen, BSP), trgovanje in distribucijo tako elektrike kot plina, oskrbo s paro in vročo vodo (daljinsko ogrevanje), posredništvo in trgovino z gorivi … Seveda imamo še specializirana mala in srednja podjetja, ki razvijajo različne energetske rešitve in produkte in za katere bi si želeli, da postanejo del zbornice. Gre za cel spekter dejavnosti, ki morajo delovati usklajeno, razlaga Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS).
Kako ocenjujete razmere v panogi, kako je panoga poslovala v letu 2022?
Zadnjo analizo energetike imamo za leto 2021, leto 2022 bomo ocenjevali proti koncu letošnjega leta, ko bodo na voljo tudi vsi potrebni podatki. Pa vendar lahko rečem, da je sektor energetike lani in nasploh v času energetske draginje in izzivov za vse, ne le odjemalce, ampak tudi proizvajalce, distributerje in trgovce, pokazal visoko mero odpornosti. Sistem deluje, nihče ni ostal brez energije, motenj ni bilo. Ne glede na vse pa številni izzivi kar ostajajo in nihče drug kot mi sami, se ne bo z njimi spopadel. Morali si bomo odgovoriti na številna vprašanja, kako natanko si predstavljamo zeleni prehod.
Kako se slovenska energetika prilagaja zelenemu prehodu, kaj za slovensko energetiko pomeni zeleni prehod?
Živimo v obdobju energetskega prehoda in hkrati se nekateri največji strokovnjaki sprašujejo, kaj ta pomeni za slovensko energetiko. Energetski prehod sicer pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije (OVE). Zeleni prehod tako vključuje OVE za vse, nizkoogljičnost pa poleg OVE vključuje tudi jedrsko energijo in obnovljive pline. V okviru EZS smo opravili kar nekaj razprav in energetski strokovnjaki se strinjajo, da je glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo. Sprejema se denimo posodobljen Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bi moral dati jasen odgovor na to vprašanje. Že februarja 2020, ko je vlada sprejela osnovni NEPN, smo v zbornici poudarili, da bi se morali v NEPN opredeliti do vseh vrst energije, in sicer z namenom, da bodo lahko energetske družbe pripravile podlage za investicijske odločitve o energetski infrastrukturi danes in v prihodnosti. Dejali smo, da je treba nemudoma začeti z aktivnostmi za gradnjo med drugim hidroelektrarn, pripravljalnimi aktivnostmi za odločanje o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK2) itd.
Kaj lahko rečete glede varnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo v Sloveniji?
Glede zanesljivosti oskrbe lahko samo ponovim: ta je odlična in je odraz številnih premišljenih odločitev v preteklosti. Glede proizvodnje in porabe vse energije pa izpostavljam, da Slovenija uvozi približno polovico vseh energetskih virov, ki jih potrebuje, in sicer v celoti plin in nafto. Medtem pa večino električne energije proizvedemo sami. V EZS si pri tem želimo, da bi elektriko tudi v prihodnje v karseda največji možni meri proizvajali doma, saj večja energetska samozadostnost pomeni tudi večjo energetsko varnost. Slednja je tudi ena izmed razsežnosti energetske unije – poleg energetske varnosti so to še notranji trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje, raziskave, inovacije in konkurenčnost. Po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2022, ki ga izdaja Svetovni energetski svet (WEC), čigar članica je EZS, se Slovenija pri vseh dimenzijah – vključno z energetsko varnostjo – uvršča v sam vrh. Poudarjam, da smo z doseženim lahko upravičeno zadovoljni, ne smemo pa misliti, da bo uvrstitev enako dobra čez nekaj let v primeru scenarija »business as usual«.
Večja energetska samozadostnost pomeni večjo energetsko varnost, zato si želimo, da bi elektriko v največji možni meri proizvajali doma.
Katere so ključne naložbe, ki jih potrebuje slovenska energetika, da bo lahko zagotavljala zanesljivo in varno oskrbo z energijo?
Slovenija potrebuje kar nekaj naložb, in sicer tako v proizvodnjo nizkoogljične elektrike kot tudi v omrežje. Pri cilju obnovljivih virov zaostajamo tako zelo, da zaradi tega milijone evrov plačujemo drugi državi članici EU, namesto da bi taiste milijone evrov vložili v lastne naprave. Moram pa kar takoj izpostaviti, da energetika ni le elektro-energetika, ampak tudi recimo toplota in termična obdelava odpadkov. Če torej po eni strani iščemo rešitve za proizvodne vire elektrike v obliki novih elektrarn, če nadgrajujemo omrežja, imamo pred sabo še nujne investicije v daljinske sisteme ogrevanja, ki so zavezani k vse večji rabi obnovljivih virov. EZS je v pogovorih s pristojnimi uspela zagotoviti kar nekaj milijonov evrov za različne »zelene« projekte energetskih družb, ki naj bi zanesljivo in varno oskrbo z energijo zagotavljali tudi v bodoče, recimo več denarja za OVE – med drugim za proizvodnjo geotermalne in hidro energije, pa tudi sončne energije in uporabe biomase, za prenovo in izgradnjo novih sistemov daljinskega ogrevanja/hlajenja, za krepitev distribucijskega omrežja električne energije in za izboljšanje snovne in energetske produktivnosti gospodarstva ter tudi za postavitev in upravljanje polnilnih mest za alternativna goriva. So pa tukaj za širšo javnost pomembni še projekti energetske prenove stavb in ukrepi za naslavljanje energetske revščine.
Kateri so glavni izzivi pri načrtovanju in zagotavljanju finančnih virov za ključne naložbe?
Po eni strani imamo na voljo sredstva EU, po drugi pa so tu lastna sredstva ali zadolževanje. Energetika je sicer nekoliko specifična, saj so določene dejavnosti, kot sta prenos in distribucija, regulirane in veljajo drugačna pravila kot v drugih energetskih družbah. Država pričakuje, da bodo družbe počrpale evropska sredstva, ki so na voljo, prav tako vlada pričakuje več investicij v OVE. Vlada je septembra lani sprejela dolgoročni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe OVE za pet let v Sloveniji, pristojno ministrstvo je tudi v sodelovanju s sistemskim in distribucijskim operaterjem pripravilo načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn za 1000 MW do leta 2025. Načrtovanje strukture finančnih virov za ključne naložbe in njihovo pridobivanje je v obdobju visoke inflacije in naraščajočih obrestnih mer še dodatno oteženo predvsem z vidika časovne opredelitve realizacije posamezne naložbe. Vsak zamik realizacije naložbe pomeni veliko tveganje za povišanje vrednosti naložbe in s tem potrebne dopolnitve strukture finančnih virov, kar vse vodi do slabših pogojev tujih finančnih virov. Podjetja z regulirano dejavnostjo se v spremenjenih makroekonomskih razmerah dodatno soočajo s tveganjem, da bo strošek tujih virov višji od regulatorno določenega tehtanega povprečja stroškov kapitala (WACC), ki za leto 2024 znaša 5,15 %.
Brez digitaliziranega energetskega sistema ne bo preboja v nizkoogljično družbo.
Kakšni so izzivi panoge v letu 2023?
Po eni strani lahko izpostavim kar zagotovitev finančnih virov in počrpanje sredstev EU za projekte zelenega prehoda, po drugi strani pa seveda kadre. Pomanjkanje kadra je problem. Vse družbe – ne glede na panogo – se sprašujejo, kako zagotoviti primeren kader, sploh če si želimo uspešen razvoj in zeleni prehod. Predvsem je težava strokovni kader.
Kaj je slovenska energetika že naredila na področju digitalizacije?
Na EZS že dlje časa izpostavljamo pomen digitalizacije sektorja, pa hkrati seveda mislimo tudi na pasti, ki jih digitalizacija prinaša s seboj. Preboja v nizkoogljično družbo ne bo brez digitaliziranega energetskega sistema. V EZS dajemo poudarek tako »zelenemu« kot »digitalnemu« in kot kaže, se bomo temu posvečali vsa prihodnja leta. Gre dejansko na nek način za dvojni prehod, ki pa se odvija v novih geopolitičnih razmerah, čemur je prav tako treba nameniti posebno pozornost. Naj samo pripomnim, da bo ključna vloga digitalnih tehnologij v petih strateških evropskih sektorjih, ki proizvajajo največ emisij toplogrednih plinov: to so energetika, promet, industrija, gradbeništvo in kmetijstvo.
Zakaj je digitalizacija pomembna za samo panogo energetike, kaj prinese odjemalcem energije?
V energetiki lahko z digitalizacijo razumemo marsikaj, od masovnih podatkov do pametnih omrežij in povezljivosti. Načeloma bi morala digitalizacija energetskega sektorja prinesti kar nekaj koristi v naše vsakdanje življenje. Ena od teh je manjša poraba na osnovi iskanja ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem pri energentih, kjer bi nam morali podporo nuditi prav številni podatki. Druga prednost je daljinsko vodenje, upravljanje energetskih objektov in zaščita omrežij. Če se ne bi že pred epidemijo vlagalo v to področje, ocenjujem, da bi imeli v času zaprtja precej težav, pa jih ni bilo. Med bolj kompleksnimi so vsekakor elektroenergetski sistemi, kjer je treba še več pozornosti nameniti kibernetski varnosti. Centri vodenja ali »možgani omrežja« morajo biti varni, še posebej, če imamo na omrežju vse več razpršenih virov.
Lahko poveste, kaj so na področju digitalizacije naredili v podjetjih?
Naj omenim dva proizvodna stebra v Sloveniji – HSE in GEN. V GEN so se z digitalizacijo veliko ukvarjali na področju obratovanja in daljinskega upravljanja energetskih objektov in že pred časom so vzpostavili upravljanje večine hidroelektrarn na Savi iz centra vodenja skupine GEN. V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) v digitalizacijo vlagajo že veliko let, se pa digitalizacija tehnoloških sistemov uvaja sočasno s splošnim posodabljanjem sistemov. Že pred 10 leti so v skladu z ameriško zakonodajo oblikovali tudi program za zagotovitev kibernetske varnosti. V HSE imajo vse poslovne procese digitalno podprte in brez digitalizacije si ne morejo zamisliti niti izkopa premoga in proizvodnje električne energije, pa tudi trgovanja ne. V Dravskih elektrarnah Maribor sistemi, zasnovani na digitalizaciji, omogočajo optimizacijo vzdrževanja in zaznavanje kritičnih dogodkov, kar pozitivno vpliva na zagotavljanje neprekinjenega obratovanja in s tem na večjo zanesljivost proizvodnje električne energije. Pri dobaviteljih, denimo v GEN-I, je digitalizacija tesno povezana z napredno analitiko.
Umetna inteligenca, strojno in globoko učenje so tehnologije, ki se uvajajo tako v obratovanje kot načrtovanje omrežja.
Lahko izpostavite še kakšen projekt?
Projektov, ki bi jih veljalo omeniti na področju digitalizacije, je kar nekaj. Vsem znan je japonsko-slovenski projekt pametnih omrežij NEDO, ki se je začel leta 2016 in zaključil v letu 2022. Vzpostavili so boljše pogoje za priključevanje novih obnovljivih virov ter povečali koordinacijo med distribucijskim in prenosnim omrežjem, udeležencem v okviru projekta je uspelo tudi povečati zanesljivost napajanja. Medtem ko je bila prva faza projekta NEDO usmerjena v pametna omrežja na infrastrukturi družbe ELES in distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, se je druga faza osredotočala na pametna mesta in pametne skupnosti z učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Aktivnosti so potekale v sodelovanju z družbama Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, saj so baterijski hranilniki vgrajeni na območjih Ljubljane in Idrije.
Sistemi, zasnovani na digitalizaciji, omogočajo optimizacijo vzdrževanja in zaznavanje kritičnih dogodkov.
Nadalje denimo lahko omenim mednarodni projekt Phoenix, ki je bil zaključen v lanskem letu. Družba Elektro Ljubljana je bila vključena v skupen evropski ščit za obrambo pred kibernetskimi napadi. Ključna pri projektu je bila izmenjava informacij med kritično infrastrukturo in drugimi deležniki. V okviru pilotnega projekta je bila vzpostavljena varna informacijska povezava med sistemi upravljanja v poslovnih stavbah BTC, sistemom napredne merilne infrastrukture Elektra Ljubljana, v okviru testiranja prožnosti pa še pilotna povezava do sistema upravljanja in nadzorovanja obratovanja distribucijskega omrežja. Dodajmo še, da se veliko raziskovalcev ukvarja z umetno inteligenco, strojnim in globokim učenjem, te tehnologije pa se uvajajo tako v obratovanje kot načrtovanje omrežja.
Po dolgih letih se kot predsednik EZS poslavlja Marjan Eberlinc. EZS je na majskih volitvah izvolila novega predsednika Aleksandra Mervarja. Kakšne usmeritve pričakujete pod novim vodstvom?
Skupščina EZS je novega predsednika Aleksandra Mervarja potrdila 7. junija. Tako dosedanji kot novi predsednik sta vrhunska strokovnjaka in izkušena energetika. Zavedata se vseh zakonitosti sektorja in seveda izzivov današnjega časa in današnje energetike. Gospod Mervar pravi, da energetika pred takšnimi izzivi, kot je danes, ni bila še nikoli. Veliko pozornosti bo posvečal zelenemu prehodu in medsektorskemu povezovanju. Nasploh v EZS povezovanju dajemo velik poudarek, saj je ključno, da imajo vodilni energetiki v državi skupne odgovore na vprašanja, ki zadevajo prihodnost sektorja v državi.
