IZJAVA Energetske zbornice Slovenije (EZS) glede osnutka slovenskega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)
Energetska zbornica Slovenije (EZS) kot samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pretežno pridobitne energetske dejavnosti, pozdravlja namero Ministrstva za infrastrukturo (MzI), da nadaljuje proces sprejemanja Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki naj bi ga predložilo v sprejem Vladi Republike Slovenije in nato predložilo Evropski komisiji.
V torek, 28. januarja 2020, je namreč potekala javna predstavitev dopolnjenega osnutka NEPN in njegovega okoljskega poročila, in na predstavitvi, ki se je je udeležila širša javnost, je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek dejala, da se bo proces sprejemanja dokumenta kljub odstopu premierja Marjana Šarca nadaljeval. Slovenska vlada naj bi po besedah Bratuškove NEPN sprejela konec februarja, nato ga bo posredovala Bruslju.
»Bistveno je da se proces nadaljuje, saj mora Slovenija dokument predložiti Evropski komisiji. Še več, gre za osrednji energetski dokument države, na katerega energetski sektor čaka že dolgo. Slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja. Veseli smo, da proces ne bo zastal,« je ob tem dejal predsednik EZS Marjan Eberlinc. Obenem je izrazil upanje, da bo v Sloveniji moč najti kompromis med različnimi pogledi in začrtati podnebno nevtralno oziroma nizkoogljično energetsko pot Slovenije za nadaljnja desetletja.
Na predstavitvi NEPN je bilo slišati tudi, da bo treba v bodoče več truda vložiti v ozaveščanje in usposobljenost za prehod v podnebno nevtralno družbo ter tudi vzpostavitev kulture sodelovanja, zaupanja in sprejemljivosti za potrebne investicije. »EZS si vsekakor prizadeva za ozaveščanje o energetskih vprašanjih, prav tako deluje povezovalne za vse svoje člane. Lahko se strinjamo z oceno, da za določene kroge niso sprejemljive resnično nobene naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno z obnovljivimi viri energije (OVE), med katere spadajo tudi hidroelektrarne (HE). Še posebej težko sprejmemo opustitev gradnje hidroelektrarn, saj nas takšna ravnanja lahko vodijo do nestabilnega delovanja energetskega sektorja in s tem povezane oskrbe Slovenije z energijo. Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti. Energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene,« je tudi poudaril Eberlinc.
Naložbe v novo energetsko infrastrukturo bodo zaradi postopnega opuščanja fosilnih goriv (zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v prihodnosti) ter dejstva, da bo v prihodnosti potekla tudi obratovalna doba Nuklearne elektrarne Krško (NEK), nujne. Sedaj TEŠ in NEK prispevata vsak približno tretjino električne energije v celotni proizvodnji elektrike v Sloveniji. »Skupaj torej dve tretjini elektrike, ki ju porabimo danes, bo treba postopoma nadomestiti z drugimi, nizkoogljičnimi viri. Kompromis o tem bo treba najti čim prej,« še opozarja Eberlinc.
Kontakt: ezs@ezs.si