Mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS), po srečanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, dne 31. marca 2026 v Ljubljani:

V Sloveniji stroškovne cene proizvedene električne energije (MWh) znašajo 42,71 EUR/MWh, povprečna bruto marža znaša 5 EUR/MWh, skupaj torej 47,71 EUR/MWh. Če k temu prištejemo stroške krovnih družb GEN energija in HSE, donos na kapital v višini 5,15 % (kar zahteva Agencija za energijo kot regulator za regulirane družbe) in na koncu še obremenitev v okviru pomoči industriji (CISAF) ter pokrivanje izgube za TEŠ in Premogovnik Velenje, potem govorimo o ceni za elektriko v višini 97,39 EUR/MWh.

Pregled stanja na trgu za produkt dan vnaprej (Day Ahead) na borzi BSP v zadnjih mesecih namreč priča o tem, da je bila v januarju letos povprečna cena električne energije 140,91 EUR/MWh, v februarju letos 112,13 EUR/MWh, v marcu (prvih 30 dni) pa je 110,97 EUR/MWh. Na te borzne cene naftna oziroma plinska kriza torej ni imela vpliva. Trend padanja borznih cen je logičen in razumljiv, saj se v tem obdobju izrazito povečujejo količine proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn. Proizvodnja teh se sicer začenja povečevati približno v začetku marca in začne izraziteje upadati ob koncu septembra. Za prihodnje mesece zato napovedujem zelo nizke urne cene med 7.uro zjutraj in 20.uro zvečer in zelo visoke v nočnih urah. Zadnje se praviloma oblikujejo na podlagi marginalnih cen iz plinskih elektrarn, zato bo razlika med dnevnimi in nočnimi cenami električne energije višja, kot je bila leta 2025. Za zagotavljanje potreb po električni energiji v nočnem času se bo namreč povečala potreba po zagonu plinskih elektrarn, s tem se bo povečalo tudi povpraševanje, kar bo ob morebitnem pomanjkanju plina na trgu (ob predpostavki, da se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval) dodatno rezultiralo v višanju cene plina. Ker se cena električne energije na borzi oblikuje glede na ceno najdražje enote, ki je še potrebna za zagotovitev vseh potreb – torej, glede na stroškovno ceno proizvajalca, ki uporablja najdražji energent in ima najdražjo stroškovno ceno proizvodnje – bo torej cena električne energije v nočnem času odvisna predvsem od cene plina.

Cene na madžarski borzi EEX za naslednja tri četrtletja letošnjega leta (v primerjavi z najnižjimi borznimi vrednostmi, ki so bile zabeležene na dan 13. 2. 2026 in 27. 3. 2026) medtem kažejo na podražitev. Borzne cene za 2. četrtletje letošnjega leta so bile od cen, ki so veljale 27. marca letos, višje za 36,14 %, borzne kotacije cen za 3. četrtletje letošnjega leta so bile od cen, ki so veljale 27. marca, višje za 37,64 %, borzne kotacije cen za zadnje četrtletje letošnjega leta pa so bile od cen, ki so veljale 27. marca, višje za skoraj 38 %.

Na tem segmentu je vpliv plinsko-naftne krize občuten. Je pa vzpodbuden podatek, da so bile borzne cene 27. marca za vsa tri četrtletja vendarle nižje, kot so bile 20. marca letos.

Poudarjam, da tisti, ki so pričakovali padec borznih cen in niso zakupili električne energije za to obdobje, špekulirajo. Z vidika predsednika Energetske zbornice Slovenije, ki zastopa slovensko energetiko, težko zagovarjam zahteve, naj Vlada RS z davkoplačevalskim denarjem ali denarjem energetskih družb članic EZS pokriva špekulativne nakupe.

Precej višje so medtem cene električne energije za prihodnja leta. Primerjalno višje cene na madžarski borzi EEX za prihodnja tri leta 2027, 2028 in 2029 (če ob tem upoštevamo 80 % borzne cene za produkt >base< in 20 % borzne cene za produkt >peak<), tako nakazujejo precejšnjo vzročno posledično povezavo s plinsko- naftno krizo, in sicer zaradi pričakovanih višjih cen energentov, predvsem plina. Cene letnih produktov na borzi so se torej odzvale na plinsko naftno krizo, najbolj za leto 2027 in zmerno za leti 2028 in 2029.

Najceneje (letos) bi električno energijo za leto 2027 kupili, če bi jo na borzi kupovali 13. februarja letos. Cena bi znašala 94,45 EUR/MWh. Povprečna cena produkta >base<, ki je veljala zadnja dva petka v marcu, je od cene, ki je veljala 13. februarja, višja za 26,4 %, produkt >peak< pa bil dražji za 24,8 %. Tudi za leto 2028 bi električno energijo v letošnjem letu kupili najceneje, če bi jo kupili 13.  februarja, stala bi 86,52 EUR/MWh. Povprečna cena produkta >base<, ki je veljala zadnja dva petka v marcu, je od cene 13. februarja, višja za 11,3 %, cena za produkt >peak< pa je višja za 11,2 %. Povprečna borzna cen zadnjih dveh petkov v marcu kaže na to, da se v letu 2028 pričakuje umirjanje cen plina in nafte. Še nekoliko nižje so cene za leto 2029: cena produkta >base< je glede na ceno 13. februarja višja za 6,3 %, cena produkta >peak< se ni povečala.

Pri morebitnem vprašanju ohranitve obratovanja TEŠ 6 se moramo dogovoriti o viru financiranja delovanja. Za delovanje TEŠ 6 je ključni premog, ki se ne more zagotoviti z uvozom zaradi tehničnih karakteristik kotlovskega dela TEŠ 6. Izkop v Premogovniku Velenje, mora biti ekonomsko smiseln in upravičen. Trenutna cena znaša preko 7,4 EUR/GJ, kar se odraža na letnem presežku odhodkov nad prihodki v višini 180 mio EUR, ki ga krije HSE preko izplačila deležev iz dobička.

Nazadnje še o omrežnini; delež omrežnine v končni ceni električne energije v Sloveniji znaša nekje med 5,2 in 9 %, medtem ko v povprečje v EU med 10,8 in 15,3 %. Želeli bi nizko omrežnino, a istočasno večjo samooskrbo z elektriko in stabilno elektroenergetsko omrežje, kar je v svojem bistvu kontradiktorno. Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 mio EUR manj kot v letu 2023. Trenutno stanje tudi pomeni, da bo obremenitev ELES-a kot sistemskega operaterja leta 2028 narasla na več kot pol milijarde EUR (549,2 mio EUR), kar je z vidika relativne zadolženosti nesprejemljivo. Projekcije dviga omrežnine do leta 2034 (10-letni razvojni načrti) kažejo, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja verjeno ne bo potreben, bo pa treba povečati omrežnino za distribucijsko omrežje z letom 2027. Za izvedbo 10-letnega načrta razvoja distribucijskega omrežja namreč v tem trenutku manjka 2,1 milijarde EUR.