V torek, 30. septembra 2025, je Energetska zbornica Slovenije (EZS) pripravila Kadrovski dogodek E/Z/S: Energetika / Zaposlovanje / Stroka, namenjen povezovanju energetike, zaposlovanja in strokovnega razvoja kadrov. »Prepričani smo, da je energetski prehod tudi kadrovski projekt. Potemtakem je jasno, da bo zeleni prehod uspešen le s strokovno podkovanimi in dovolj motiviranimi ljudmi. Mladim moramo predstaviti poklice v energetiki kot poklice prihodnosti. Res si želimo, da bi mladi vseh smeri – narovoslovnih in družboslovnih – našli svoj sanjski poklic in širše poslanstvo v energetiki,« je izpostavila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak.
Poudarila je tudi, da lahko Slovenija dolgoročno zagotovi stabilen in konkurenčen nacionalni kadrovski bazen v energetskem sektorju predvsem s krepitvijo promocije poklicev v energetiki, aktivnim povezovanjem izobraževalnih ustanov z gospodarstvom ter štipendijskimi shemami za ključne poklice v panogi.
»Podjetja si želijo več sodelovanja s šolstvom, večjo prepoznavnost energetike ter strateško podporo države. Med odgovori podjetij se med drugim pojavlja tudi pričakovanje, da bi država s finančnimi ali organizacijskimi ukrepi podprla podjetja, ki vlagajo v dolgoročni razvoj kadrov,« je povedala izvršna direktorica EZS.
Anketa o kadrovskih izzivih v energetskem sektorju, ki jo je maja in junija letos izvedla strokovna služba EZS – v kateri je sodelovalo 36 podjetij energetskih družb (od tega 86 % srednjih in velikih) iz različnih dejavnosti znotraj panoge energetika, kar omogoča dober vpogled v dogajanje v sektorju energetike – je pokazala, da skoraj tri četrt podjetij (72 %) ocenjuje trenutno kadrovsko stanje v svojem podjetju kot dobro, stanje v panogi pa kot dobro ocenjujeta le dobri dve petini (42 %) vprašanih. Večina podjetij (53 %) ocenjuje kadrovsko stanje v panogi kot povprečno.
Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen je dejala, da je uspeh energetskega prehoda dejansko odvisen od kadrov. Vendar pa bodo mlade strokovnjake potrebovali tudi v javnem sektorju – tako za naslavljanje energetske revščine kot tudi denimo občine za osnovne projekte energetske učinkovitosti, kot je prenova stavb. Država s podporo in usmerjanjem evropskih sredstev tudi v energetiko po njenih besedah poganja ustvarjanje novih delovnih mest in s tem kadrov.
Najpomembnejši kadrovski izzivi
Več kot polovica (53 %) podjetij se sooča s težavami pri zagotavljanju kadra na ključnih delovnih mestih. Opaža se pomanjkanje inženirjev elektrotehnike, strojništva, energetike in tudi digitalnih profilov: razvijalci, analitiki, trgovalni strokovnjaki. Težave so pri iskanju operativnega osebja za teren (elektromonterji, vzdrževalci), na področju premogovništva je težava nezanimanje za rudarske poklice.
Kot glavni kadrovski problem v energetskih podjetjih se kaže pomanjkanje ustrezno usposobljenih kandidatov na trgu dela, saj je to kot največji izziv izpostavilo 56 % podjetij. To pomeni, da podjetja težko najdejo kadre z znanjem in kompetencami, ki so neposredno uporabne za delo v energetiki – bodisi zaradi neustreznega izobraževanja bodisi zaradi pomanjkanja izkušenj. Rezultati vprašanja kažejo, da podjetja poleg največje težave zaznavajo še več drugih, ki jih pogosto doživljajo kot enako pomembne: poleg že omenjene starajoče se delovne sile in generacijske vrzeli so tu še dolg proces zaposlovanja in uvajanja novih kadrov težave pri pridobivanju mladih kadrov oziroma mladih talentov ter tudi nizka konkurenčnost pogojev zaposlitve (plača, ugodnosti ipd.). Podjetja menijo, da jim pri iskanju kadrov konkurirajo sektor IT in druge gospodarske panoge, ki privabljajo kandidate z boljšimi delovnimi pogoji.
Skoraj 64 % podjetij prejme dovolj ustreznih prijav na razpisana delovna mesta le občasno, pri petini podjetij pa so ustrezne prijave zelo redke, zato nekateri razpisi ostajajo odprti tudi več kot 6 mesecev.
Digitalizacija ne bo krčila potreb po kadrih
Velika večina (75 %) podjetij ocenjuje, da bo tudi po preobrazbi energetskega sektorja, ki vključuje med drugim digitalizacijo, potreba po kadru ostala približno enaka. Le redki menijo, da bo potrebe po kadru manj. Najpomembnejša znanja in kompetence v energetskem sektorju v prihodnosti bodo tehnična znanja s področij elektrotehnike, strojništva, mehatronike, IT in digitalizacije. Več odgovorov posebej poudarja tudi povečano potrebo po razumevanju obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in upravljanja sodobnih sistemov. Pogosto se pojavljajo tudi digitalne kompetence (podatkovna pismenost, kibernetska varnost, IT podpora), poznavanje energetskih trgov in regulacije ter mehke veščine, kot so sodelovanje, komunikacija, prilagodljivost, interdisciplinarno delovanje. Več podjetij opozarja, da bo ključen širši pogled na delovanje panoge – zaposleni bodo morali razumeti ne le lastno strokovno področje, temveč tudi energetske trende, trajnostne usmeritve in sistemsko delovanje sektorja.
Sodelovanje s šolstvom je možno še izboljšati, EZS pri tem izobražuje in informira
»Ugotovili smo tudi, da večina podjetij (83 %) že aktivno sodeluje z izobraževalnimi ustanovami, kar pomaga graditi bazen bodočih strokovnjakov. Najpogostejše oblike sodelovanja vključujejo štipendiranje dijakov in študentov (najpogosteje tehnične smeri), omogočanje študentskih praks (vključno z mentorstvom), skupne projekti s fakultetami (npr. magistrska dela, tehnični izzivi), gostujoča predavanja strokovnjakov iz podjetij ter razvoj izobraževalnih programov v sodelovanju s šolami. Vendar pa manj kot polovica (47 %) ciljno spodbuja mlade k izbiri področij STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematične discipline), kar pomeni, da več kot polovica podjetij (53 %) tega področja (še) ni vključila v svoj kadrovski ali promocijski pristop. To kaže, da kljub zaznanemu pomanjkanju tehničnega kadra in inženirjev sodelovanje z mladimi pogosto ostaja neizkoriščen potencial,« je poudarila mag. Ana Vučina Vršnak in dodala, da EZS kot zbornica energetskih družb lahko pri tem igra pomembno vlogo z izobraževanjem in informiranjem o energetiki. EZS namreč informira o aktualnem dogajanju, energetskem prehodu ter je tudi izdala publikacijo Energija Slovenije in sveta v slovenskem in angleškem jeziku, ki je dostopna v več kot 20 knjižnicah, vključno s fakultetnimi, brezplačno pa je vsem na voljo na spletni strani EZS.
Simon Konečnik s Srednje elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje ter predsednik Skupnosti elektrotehniških in računalniških šol Slovenije je bil kritičen do prenove šolskih kurikulumov. Skupaj kar 86 % podjetij ocenjuje, da trenutni izobraževalni programi nezadostno ali pa le delno ustrezajo potrebam sektorja, saj nekateri vsebinski sklopi še vedno ne sledijo dovolj hitro tehnološkim in drugim spremembam, kar je potrdil. Predlagal je več sodelovanja s svetovalnimi delavci na osnovnih šolah, ki svetujejo o usmerjanju mladih v srednješolske programe.
Državni sekretar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič je dejal, da so najpomembnejši korak na ministrstvu že naredili s spremembami zakona o raziskovalni dejavnosti ter zakona o visokem šolstvu, ki prinašata znatno več sredstev za visokošolsko in raziskovalno dejavnost. Prav tako uvajajo mikrodokazila kot odgovor na hitro spreminjajoče se potrebe po kompetencah ter omogočajo univerzam pod določenimi pogoji samoakreditacijo študijskih programov, s čimer se bodo lažje prilagajale potrebam družbe in gospodarstva.
Trendi in izzivi zaposlovanja v energetiki
Dr. Vesna M. Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, je povedala, da je danes težje najti kakovostne mlade kandidate za redno zaposlitev, saj so generacije mladih manjše. »Zato dobri delodajalci mlade aktivirajo že zgodaj – ponudijo jim dijaško in študentsko delo, prakso, jih vključijo v mentorske programe, jih štipendirajo ter z njimi sodelujejo v okviru diplomskih in magistrskih nalog in obiskov na šolah, gostujočih predavanj ter skupnih projektov. Današnji mladi od delodajalcev pričakujejo hitro napredovanje, varno zaposlitev, dobre odnose, prilagajanje dela zasebnemu življenju ter možnost dodatnega izobraževanja, pomembna pa jim je tudi prilagodljivost, možnost hibridnega dela in sprotna povratna informacija,« pravi strokovnjakinja.
Mojca Drevenšek in Urša Zlobec sta kot predstavnici društva ENLITE in Partnerstva EPIK, zavoda za kadre v energetiki, predstavili spletni vodič EPIK, katerega poslanstvo je promocija študijev in poklicev v energetiki. Pri zasnovi spletnega vodiča so izhajali iz ugotovitev nedavne mladinske raziskave društva ENLITE, v kateri so ugotovili, da je zanimanje za energetske teme in poklice med mladimi sicer visoko, vendar jim manjka vpogled v konkretne karierne priložnosti v energetiki. Mladim primanjkuje informacij o poklicih v energetiki, zato so v zavodu Partnerstvo EPIK zasnovali sodoben spletni vodič, ki mladim skozi interaktivne multimedijske osebne karierne zgodbe približa poklice v energetiki ter predstavi konkretne izobraževalne poti, izkušnje, delovne naloge in izzive mladih, ki že delajo v energetiki. K sodelovanju pri projektu vabijo širok krog deležnikov iz celotnega energetskega sektorja.
»Ne ponujamo delovnega mesta, ampak kariero!« je bila na dogodku jasna vodja službe za upravljanje in razvoj kadrov v ELES-u Jasna Hrovat. Da lahko kader energetika išče bodisi na trgu pasivnih kandidatov bodisi se posveča tistim, ki še niso v kadrovskem bazenu – torej mladim, pa je ocenil Urh Kovačič, soustanovitelj PsyBit, kjer se ukvarjajo z zaposlovanjem v digitalni dobi.
Predstavitve dobrih praks sodelovanja med podjetji in izobraževalnimi ustanovami
Družba ELES je v letošnjem letu pristopila k še aktivnejšem povezovanju z izobraževalnimi ustanovami z željo mladim približati energetiko in povečati zanimanje za naravoslovne poklice. »Poleg sodelovanja na kariernih tednih fakultet smo svoje napore usmerili tudi v sodelovanje na srednješolski in osnovnošolski ravni, z udeležbo na Tehniških dnevih v Bistri, izvedbe ekskurzij na povpraševanje šol in udeležbo na vabljenih predavanjih. Ker se energetski sektor na evropski in globalni ravni sooča s kritičnim pomanjkanjem usposobljenih delavcev, ki ne prihajajo samo iz vrst inženirjev, smo se pri izvedbi vabljenih predavanj prvič aktivno povezali tudi z Ekonomsko in Pravno fakulteto,« je pojasnila Maša Repež Gril iz ELES-a. ELES je za profesorjev in strokovne delavce, ki tako ali drugače vplivajo na karierno usmerjanje mladih na srednješolski stopnji, letos prvič organiziral dogodek Energetsko izobraževanje za prihodnost. Povabili so jih v svoje tehnološko središče in predstavili potrebe elektroenergetskega sektorja v prihodnjem desetletju z željo, da bi tudi njih spodbudili k promociji tehniških in inženirskih študijev.
Mag. Alenka Erker Lozinšek, izvršna direktorica korporativnega upravljanja na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), je predstavila postopek štipendiranja in uvajanja novozaposlenih (angl. onboarding) na konkretnih primerih, ki jih je s svojimi izkušnjami podkrepil sodelavec, bivši štipendist, Rok Rednjak. Na DEM-u mladim talentom ponujajo več kot le štipendijo. Z jasno strukturiranim uvajalnim programom, izobraževanji ter vključevanjem v projekte in družabne dogodke zagotavljajo hitro prilagoditev in občutek pripadnosti. Poleg finančne podpore že v času štipendiranja ustvarijo trdne vezi, ki se nadaljujejo v razvoj kariere v energetiki pri največjem proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov v Republiki Sloveniji. »Štipendisti na DEM-u zrastejo v odlične sodelavce. Skrivnost uspeha? Ravno prava mera samostojnosti, sprotna komunikacija, vključevanje v različne aktivnosti ter prostor za osebni in strokovni razvoj,« je pojasnila mag. Alenka Erker Lozinšek.
Premogovnik Velenje ima dolgoletno tradicijo in je eno največjih podjetij v regiji, ki že vrsto let aktivno podpira vajeniški sistem in sodeluje s šolami pri praktičnem usposabljanju dijakov. Pod vodstvom izkušenih mentorjev, inštruktorjev ter učiteljev praktičnega izobraževanja, ki pomagajo pridobljeno šolsko znanje povezati z izzivi v delovnem okolju, pridobijo dijaki dragoceno znanje o uporabi strojev in rudarske opreme. »Vajeništvo v Skupini Premogovnik Velenje ni le priprava na delo. Je izkušnja, ki mlade opremi z znanjem, odgovornostjo in samozavestjo. Prav tako ni le del izobraževalnega procesa, ampak priložnost za osebno rast in krepitev strokovnih kompetenc. S tem, ko damo mladim priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj, aktivno soustvarjamo prihodnost stroke in omogočamo mladim, da naredijo svoje prve, a pomembne korake v poklicno življenje,« je povedala mag. Natalija Lah, vodja razvoja kadrov in izobraževanja v podjetju.
Prof. dr. Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani se je posvetil partnerstvu fakultete in gospodarstva kot odgovor na pomanjkanje inženirjev. Predstavil je trende med mladimi glede izbire in vpisa na študij elektrotehnike ter pokazal, kako lahko z aktivnim sodelovanjem fakultete in podjetij ustvarjamo večji interes za to področje. Fakulteta za elektrotehniko izvaja številne projekte in aktivnosti, v katere vključuje gospodarstvo – od promocije študija do kariernega usmerjanja študentov. Podjetja imajo pri tem ključno vlogo, saj sodelujejo pri predstavitvah, mentorstvih in oblikovanju priložnosti, ki mladim omogočajo dragocen stik s prakso. Posebej so izpostavili tudi oblike sodelovanja, ki podjetjem prinašajo največjo dodano vrednost pri pridobivanju najboljših bodočih kadrov – inženirjev elektrotehnike.
*****
Kadrovski dogodek E/Z/S: Energetika / Zaposlovanje / Stroka je združil ključne deležnike energetskega sektorja – od vodilnih podjetij in strokovnih združenj do izobraževalnih ustanov in odločevalcev – z namenom, da skupaj odgovorimo na izzive zaposlovanja, razvoja kompetenc in zagotavljanja kadrov za prihodnost energetike. Slike z dogodka so na voljo TUKAJ.
EZS se vsem gostom, ki so prispevali k odlični vsebini konference, iskreno zahvaljuje. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojo navzočnostjo poskrbeli za dobro energijo na dogodku.
