V torek, 14. decembra 2021, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2022.
Energetski projekti in kohezijska sredstva
Potem ko je Upravni odbor lani decembra ustanovil Skupino za energetski prehod in evropska sredstva, ki jo vodi izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak, je na tokratnem zasedanju UO in Skupščine državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) mag. Monika Kirbiš Rojs predstavila večletni finančni okvir 2021-2027 s poudarkom na zelenih energetskih projektih, ki bodo oz. bi lahko bili sofinancirani iz kohezijskih sredstev EU.
UO in Skupščina Energetske zbornice Slovenije sta se seznanila z večletnim finančnim okvirom EU za obdobje 2021–2027, še posebej z možnostmi črpanja evropskih sredstev za projekte energetskega prehoda. »Oba organa EZS želita, da bi bilo čim več kohezijskih sredstev namenjenih zelenim projektom, ki so jih pripravile članice EZS in o katerih so poročale v okviru Analize EZS o zelenih energetskih projektih,« je ob tem dejal predsednik EZS Marjan Eberlinc.
Mag. Monika Kirbiš Rojs: »V Sloveniji bomo na področju prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in tudi s sredstvi kohezije podpirali vrsto reformnih in naložbenih ukrepov, pri katerih gre pravzaprav tudi za izvajanje Celovitega Nacionalnega podnebno energetskega načrta (NEPN). V okviru obeh programov bomo tako skozi celovit pristop vlagali v energetsko prenovo stavb, v ukrepe na področju energetske revščine in izboljšanja energetske učinkovitosti v gospodarstvu.«
Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 bo s kohezijskimi sredstvi podprl prehod v podnebno nevtralno družbo, poudarja Kirbiš Rojsova in dodaja, da bodo ukrepi oblikovani v skladu s cilji NEPN do leta 2030, na osnovi Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 in Strategiji razvoja prometa v RS do leta 2030.
Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 vključuje »Cilj politike 2: Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti«, s katerim naslavlja zaveze Pariškega sporazuma in Evropskega zelenega dogovora glede doseganja podnebne nevtralnosti. Ukrepi v okvirju cilja bodo zato naslavljali šest okoljskih ciljev: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varovanje zdravih ekosistemov.
S ciljem spodbujanja energetske učinkovitosti se predvidevajo naložbe v ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, ozaveščanje socialno ranljivih skupin in omogočanje njihovega dostopa do nepovratnih sredstev ter zmanjšanja energetske revščine. Pospešilo se bo vlaganja v ključne ukrepe obnovljivih virov energije. Na področju trajnostne urbane mobilnosti pa so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe alternativnih goriv v mestih (vozila javnega potniškega prometa in polnilna infrastruktura v javni lasti) ter infrastrukturo za trajnostno mobilnost v urbanih območjih, prednostno namenjeno infrastrukturi za multimodalni potniški promet od vrat do vrat.
»V okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) načrtujemo medsebojno povezani reformi na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in na področju boljše integracije proizvodnih naprav obnovljivih virov energije in prilagajanja odjema. S tem bomo olajšali izvajanje naložb za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Vlaganja želimo osredotočiti v prenovo in izgradnjo novih sistemov daljinskega ogrevanja/hlajenja, proizvodnjo geotermalne in hidro energije, pa tudi sončne in uporabe biomase. Naložbe so predvidene tudi za krepitev distribucijskega omrežja električne energije in za izboljšanje snovne in energetske produktivnosti gospodarstva. Vlagali bomo tudi v postavitev in upravljanje polnilnih mest za alternativna goriva,« je ob tem še dejala državna sekretarka.
Predstavitev je na voljo tukaj.
EZS krepi socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Izvršna direktorica EZS Ana Vučina Vršnak je na seji UO – kot tudi na srečanju pogajalskih skupin EZS in Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru spremljanja tarifne priloge Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES), ki je potekalo na začetku decembra – izpostavila pomen dobrega socialnega dialoga: »V EZS se zavedamo pomena konstruktivnega socialnega dialoga na področju energetike, saj smo podpisniki tako Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) kot Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS).«