Konferenca energije na kvadrat E2ZS: Cilj naj bo samo eden – razogljičenje

14. 05. 2024

V torek, 14. maja 2024, je Energetska zbornica Slovenije (EZS) pripravila Konferenco energije na kvadrat E2ZS. Poseben poudarek je bil na sekcijah EZS, saj so predavali najvidnejši predstavniki svetovnih in evropskih združenj, kot sta denimo Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric in Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC). Na dogodku smo z vrhunskimi domačimi in tujimi strokovnjaki razpravljali o najaktualnejših temah: elektrifikacija in izzivi e-desetletja, razogljičenje in uporaba fosilnih goriv, pomen jedrske energije, izkušnja in pogledi iz Nemčije, ki je za Slovenijo največji gospodarski partner in tista država, ki jo največkrat analiziramo in komentiramo, željah Bruslja glede ciljev do 2040 in 2050 …

Dogodek je bil priložnost za vsa energetska vprašanja, tudi tista, ki jih morda različni deležniki ne upajo postaviti na glas iz najrazličnejših razlogov. Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je poudarila: »Člane EZS povezujejo prav energetske teme. Kot stroka, kot akademska sfera in kot politika se moramo slišati, hkrati moramo slediti, kaj se dogaja v soseščini in kaj po svetu. Če si namreč kot strokovnjaki ali kot laiki prisluhnemo, smo na koncu vsi na boljšem.«

Navezala se je na esej »Kako ostati priseben v dobi delitev«, ki ga je napisala Elif Shafak – britansko-turška pisateljica in politologinja, pa tudi zagovornica človekovih pravic in svobode govora. Kajti, moderno družbo preveva občutek nalezljive tesnobe, saj se počutimo preobremenjeni z dogodki okoli nas, s krivico, z neskončnim občutkom krize. Tudi energetika ima toliko neodgovorjenih vprašanj in kot energetiki bi si želeli same jasne odgovore. Torej, kako lahko ostanemo prisebni in pameti in upamo ter zaupamo v nekaj boljšega? V pozivu k zavestnemu optimizmu Shafakova razkriva, kako lahko, če prisluhnemo drug drugemu, negujemo demokracijo, empatijo in vero v prijaznejšo in svetlejšo prihodnost. V tem duhu EZS z energijo na kvadrat pripravlja odprto, odkrito in konstruktivno razpravo.

*****

Prvi sklop predavanj smo združili pod ime EN, DVA, TRI… O ENERGIJI.

Ta del je namenjen trem pomembnim gostom iz tujine. EZS preko svojih sekcij sodeluje z nekaj mednarodnimi organizacijami, med njimi sta evropsko združenje elektro industrije Eurelectric ter Svetovni energetski svet – World Energy Council (WEC), ki deluje v skoraj 100 državah.

Slovenska Sekcija Eurelectric je najstarejša v okviru EZS in deluje od leta 2004. Z generalnim sekretarjem Eurelectric Kristianom Rubyjem smo odprli razpravo s poudarkom na e-desetletju oziroma e-stoletju, ki ga živimo. Evropa potrebuje nov načrt za elektrifikacijo, je dejal in dodal, da ima EU nasploh preveč prioritet in ciljev in da je čas sedaj predvsem za implementacijo dogovorjenega v regulativi. Pri tem je treba najti pravo ravnotežje med realizmom in ambicijami. »EU je že uspelo, da 72 odstotkov elektrike pridobi iz nizkoogljičnih virov. Kljub temu je veliko potrošnikov izgubljenih v zelenem prehodu, energetska preobrazba pa je proces, ki zahteva toliko od vseh nas, da bomo imeli vsi v prihodnosti dovolj dela,« je jasno povedal.

»Veliko se je spremenilo samo v zadnjih petih letih. Priča smo novemu svetovnemu redu, v katerem postaja vloga Evrope manjša, Azija postaja močnejša, gospodarska dejavnost se seli izven Evrope,« je pojasnil. Kitajska je vodilna v čistih tehnologijah in ima ogromno konkurenčno prednost. »Konkurenčnost ostaja ključnega pomena. Edina pot je, da delamo skupaj,« je položil na srce in še pristavil, da je treba na področju evropske industrije treba preiti iz odvisnosti v položaj večje moči evropske industrije.

Predstavitve PPT ni imel.

Nato smo se posvetili največjemu evropskemu gospodarstvu – Nemčiji, kjer pri Zveznem združenju nemške industrije v Berlinu (BDI) dela dr. Carsten Rolle, ki je obenem izvršni direktor nemškega Svetovnega energetskega sveta – Weltenergierat (WEC) Deutschland. Nemčija pridobi iz nizkoogljičnih virov 53 odstotkov elektrike. Premogu se nameravajo odpovedati do leta 2038, morda pa že nekje do leta 2030. V svoji predstavitvi je izpostavil obnovljive vire energije, vodik in pa upravljanje z ogljikom. Nemška industrija naj bi po analizah za energetsko preobrazbo potrebovala toliko električne energije več, kot znaša poraba celotne Belgije – a poraba se ne zvišuje, kar nakazuje, da preobrazba zaostaja. Stroški elektrike za večino odjemalcev v Nemčiji ostajajo nekonkurenčni. Manjša poraba nasploh nakazuje na težave energetsko intenzivne industrije.

Glede industrije in njenega razogljičenja je Rolle izpostavil najprej pomen (1) cenovnih signalov preko sheme trgovanja z pusti (ETS) in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), nato (2) programe financiranja preko pogodbe na razliko (Contract for Difference – CfD) ter projektov skupnega interesa (Projects of Common Interest – PCI) in končno (3) regulative preko zelenih vodilnih trgov (green lead markets) in strategij upravljanja z ogljikom.

Njegova predstavitev je na voljo TUKAJ.

Tretji gost, zaslužni profesor iz belgijskega Leuvna dr. William D’haeseleer, sicer predsedujoči WEC Belgium, je zaokrožil prvi del konference s poudarkom na evropskih in globalnih izzivih, željah oziroma ciljih Evropske komisije za bodoča desetletja ter dilemah energetske trileme v okviru WEC. Po njegovem mora biti cilj samo eden – razogljičenje do leta 2050. Številni drugi cilji so odveč. Pri tem sta pomembna še varnost oskrbe in dostopne cene. Energetski sistem potrebuje čim manj omejitev, ker te dražijo vse skupaj. Glavno vodilo pri vseh politikah bi moralo biti »onesnaževalec plača«. Vprašal se je, zakaj bi Evropa, ki v zrak izpusti le 7 odstotkov toplogrednih plinov na svetu, hotela ali želela biti pri razogljičenju vodilna. Najprej zaradi zgodovinske odgovornosti, pa tudi zaradi zgleda, ocenjuje.

Kot pravi, si pri energetskem prehodu ne smemo ustvarjati iluzij in ne smemo biti naivni, kajti proces je daleč od tega, da bi bil enostaven. Zelenega prehoda ne smemo podcenjevati. Pri tem je njegovo ključno sporočilo: »Treba je ostati optimističen, a hkrati realističen: bodite nekdo, ki razmišlja o priložnostih in zmožnostih, torej ‘possibilist’ (skovanka iz angleške besede possibility, kar pomeni priložnost, ter končnico ‘-ist’ v smilu optimista/realista/pesimista); obenem bodite pregledni glede stroškov in težav oziroma izzivov.«

Njegova predstavitev je na voljo TUKAJ.

Z gosti so se pogovarjali:

- Saša Podlogar Žnidaršič, vodja Službe za energetske politike in EU zadeve na HSE. Je tudi podpredsednica Sekcije Eurelectric pri EZS
- Dejan Paravan, generalni direktor, GEN energija, član Upravnega odbora EZS.
- Uroš Salobir, direktor za strateške inovacije, ELES; član vodstva evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij ENTSO-E.

*****

Drugi sklop je potekal v obliki »debatnega kluba«, poimenovali smo ga ENERGIJA NA KVADRAT2 – ALI SE ENERGETSKE ENAČBE IZIDEJO?

Debata, ki jo je vodila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak, je potekala s tremi tujimi gosti – Kristian Ruby, dr. Carsten Rolle, dr. William D’haeseleer, ki sta se jim pridružila dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU, ter Tanja Starič, novinarka, urednica in voditeljica, RTV Slovenija.

Dan Podjed je povedal, da laiki energetiko težko razumejo tudi zaradi uporabe številni kratic in da bi morali bolj uporabljati besedo »zmernost«, ker je ljudem precej bližje kot denimo »trajnostni razvoj«. Tanja Starič je dodala, da je naloga medijev vse te kratice prevajati v razumljiv jezik in da se v zelenih pristopih oziroma preobrazbi nič ne more zgoditi, če ljudje ne bodo razumeli, za kaj gre. Ljudi imajo strahove, zanimajo jih denimo znesek na položnicah, glede reform pa so že skeptični in se sprašujejo, ali so te sploh potrebne. Tudi pri vprašanju referenduma o jedrski energiji, ki se obeta letos v Sloveniji, bo po njenem temeljno vprašanje stroškov.

In tudi občinstvo se je vprašalo, kakšno bodo cene elektrike čez dve, pet ali deset let. Dr. D’haeseleer je odvrnil, da tega ne vemo, pri tem pa je dodal, da so za manjši uvoz fosilnih goriv potrebne naložbe v elektroenergetski sistem, kar je rešitev za cenejšo energijo na daljši rok. Ključna se mu zdi tudi energetska ekonomika.

Prihodnost bo, kot kaže, »zelena« in »digitalna«. Povpraševanje po digitalnih storitvah hitro narašča. Podatkovni centri in omrežja za prenos podatkov so odgovorni za 1 – 1,5 odstotka emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Pri tem so gosti poleg tematik rudarjenja ipd. izpostavili predvsem kibernetsko varnost.

ZA NA KONEC …

Mladim so zbrani položili na srce, naj ne nasedajo sloganom, naj brskajo globlje po tematikah. Po njihovem odrašča odlična generacija, se pa lahko zgledujemo tudi po naših prednikih, ki so poznali že marsikatere rešitve, podobne recimo konceptu energetske skupnosti.

*****

EZS se vsem tujim in domačim gostom, ki so prispevali k odlični vsebini konference, iskreno zahvaljuje. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojo navzočnostjo poskrbeli za dobro energijo na dogodku.

Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem in promotorjem. Spodaj navedeni sponzorji in promotor so pomagali EZS pri organizaciji konference tudi k izvedbi več trajnostnih ciljev, ki pripomorejo k dobrobiti širše družbe, med drugim je EZS: promocijo o dogodku izvajal izključno v elektronski obliki; hrano in pijačo v okviru pogostitve zagotovil v pretežni meri iz lokalnega okolja; naročil toliko hrane, kot je bilo na dogodku gostov, z namenom minimiziranja količine živilskih odpadkov; zagotovil uporabo steklenih kozarcev in keramičnih krožnikov z namenom preprečevanja odpadkov iz embalaže.

Video reportaža

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****