Konferenca energije na kvadrat E2ZS: Cilj naj bo samo eden – razogljičenje

14. 05. 2024

V torek, 14. maja 2024, je Energetska zbornica Slovenije (EZS) pripravila Konferenco energije na kvadrat E2ZS. Poseben poudarek je bil na sekcijah EZS, saj so predavali najvidnejši predstavniki svetovnih in evropskih združenj, kot sta denimo Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric in Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC). Na dogodku smo z vrhunskimi domačimi in tujimi strokovnjaki razpravljali o najaktualnejših temah: elektrifikacija in izzivi e-desetletja, razogljičenje in uporaba fosilnih goriv, pomen jedrske energije, izkušnja in pogledi iz Nemčije, ki je za Slovenijo največji gospodarski partner in tista država, ki jo največkrat analiziramo in komentiramo, željah Bruslja glede ciljev do 2040 in 2050 …

Dogodek je bil priložnost za vsa energetska vprašanja, tudi tista, ki jih morda različni deležniki ne upajo postaviti na glas iz najrazličnejših razlogov. Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je poudarila: »Člane EZS povezujejo prav energetske teme. Kot stroka, kot akademska sfera in kot politika se moramo slišati, hkrati moramo slediti, kaj se dogaja v soseščini in kaj po svetu. Če si namreč kot strokovnjaki ali kot laiki prisluhnemo, smo na koncu vsi na boljšem.«

Navezala se je na esej »Kako ostati priseben v dobi delitev«, ki ga je napisala Elif Shafak – britansko-turška pisateljica in politologinja, pa tudi zagovornica človekovih pravic in svobode govora. Kajti, moderno družbo preveva občutek nalezljive tesnobe, saj se počutimo preobremenjeni z dogodki okoli nas, s krivico, z neskončnim občutkom krize. Tudi energetika ima toliko neodgovorjenih vprašanj in kot energetiki bi si želeli same jasne odgovore. Torej, kako lahko ostanemo prisebni in pameti in upamo ter zaupamo v nekaj boljšega? V pozivu k zavestnemu optimizmu Shafakova razkriva, kako lahko, če prisluhnemo drug drugemu, negujemo demokracijo, empatijo in vero v prijaznejšo in svetlejšo prihodnost. V tem duhu EZS z energijo na kvadrat pripravlja odprto, odkrito in konstruktivno razpravo.

*****

Prvi sklop predavanj smo združili pod ime EN, DVA, TRI… O ENERGIJI.

Ta del je namenjen trem pomembnim gostom iz tujine. EZS preko svojih sekcij sodeluje z nekaj mednarodnimi organizacijami, med njimi sta evropsko združenje elektro industrije Eurelectric ter Svetovni energetski svet – World Energy Council (WEC), ki deluje v skoraj 100 državah.

Slovenska Sekcija Eurelectric je najstarejša v okviru EZS in deluje od leta 2004. Z generalnim sekretarjem Eurelectric Kristianom Rubyjem smo odprli razpravo s poudarkom na e-desetletju oziroma e-stoletju, ki ga živimo. Evropa potrebuje nov načrt za elektrifikacijo, je dejal in dodal, da ima EU nasploh preveč prioritet in ciljev in da je čas sedaj predvsem za implementacijo dogovorjenega v regulativi. Pri tem je treba najti pravo ravnotežje med realizmom in ambicijami. »EU je že uspelo, da 72 odstotkov elektrike pridobi iz nizkoogljičnih virov. Kljub temu je veliko potrošnikov izgubljenih v zelenem prehodu, energetska preobrazba pa je proces, ki zahteva toliko od vseh nas, da bomo imeli vsi v prihodnosti dovolj dela,« je jasno povedal. 

»Veliko se je spremenilo samo v zadnjih petih letih. Priča smo novemu svetovnemu redu, v katerem postaja vloga Evrope manjša, Azija postaja močnejša, gospodarska dejavnost se seli izven Evrope,« je pojasnil. Kitajska je vodilna v čistih tehnologijah in ima ogromno konkurenčno prednost. »Konkurenčnost ostaja ključnega pomena. Edina pot je, da delamo skupaj,« je položil na srce in še pristavil, da je treba na področju evropske industrije treba preiti iz odvisnosti v položaj večje moči evropske industrije.

Predstavitve PPT ni imel.

Nato smo se posvetili največjemu evropskemu gospodarstvu – Nemčiji, kjer pri Zveznem združenju nemške industrije v Berlinu (BDI) dela dr. Carsten Rolle, ki je obenem izvršni direktor nemškega Svetovnega energetskega sveta – Weltenergierat (WEC) Deutschland. Nemčija pridobi iz nizkoogljičnih virov 53 odstotkov elektrike. Premogu se nameravajo odpovedati do leta 2038, morda pa že nekje do leta 2030. V svoji predstavitvi je izpostavil obnovljive vire energije, vodik in pa upravljanje z ogljikom. Nemška industrija naj bi po analizah za energetsko preobrazbo potrebovala toliko električne energije več, kot znaša poraba celotne Belgije – a poraba se ne zvišuje, kar nakazuje, da preobrazba zaostaja. Stroški elektrike za večino odjemalcev v Nemčiji ostajajo nekonkurenčni. Manjša poraba nasploh nakazuje na težave energetsko intenzivne industrije.

Glede industrije in njenega razogljičenja je Rolle izpostavil najprej pomen (1) cenovnih signalov preko sheme trgovanja z pusti (ETS) in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), nato (2) programe financiranja preko pogodbe na razliko (Contract for Difference – CfD) ter projektov skupnega interesa (Projects of Common Interest – PCI) in končno (3) regulative preko zelenih vodilnih trgov (green lead markets) in strategij upravljanja z ogljikom.

Njegova predstavitev je na voljo TUKAJ.

Tretji gost, zaslužni profesor iz belgijskega Leuvna dr. William D’haeseleer, sicer predsedujoči  WEC Belgium, je zaokrožil prvi del konference s poudarkom na evropskih in globalnih izzivih, željah oziroma ciljih Evropske komisije za bodoča desetletja ter dilemah energetske trileme v okviru WEC. Po njegovem mora biti cilj samo eden – razogljičenje do leta 2050. Številni drugi cilji so odveč. Pri tem sta pomembna še varnost oskrbe in dostopne cene. Energetski sistem potrebuje čim manj omejitev, ker te dražijo vse skupaj. Glavno vodilo pri vseh politikah bi moralo biti »onesnaževalec plača«. Vprašal se je, zakaj bi Evropa, ki v zrak izpusti le 7 odstotkov toplogrednih plinov na svetu, hotela ali želela biti pri razogljičenju vodilna. Najprej zaradi zgodovinske odgovornosti, pa tudi zaradi zgleda, ocenjuje.

Kot pravi, si pri energetskem prehodu ne smemo ustvarjati iluzij in ne smemo biti naivni, kajti proces je daleč od tega, da bi bil enostaven. Zelenega prehoda ne smemo podcenjevati. Pri tem je njegovo ključno sporočilo: »Treba je ostati optimističen, a hkrati realističen: bodite nekdo, ki razmišlja o priložnostih in zmožnostih, torej ‘possibilist’ (skovanka iz angleške besede possibility, kar pomeni priložnost, ter končnico ‘-ist’ v smilu optimista/realista/pesimista); obenem bodite pregledni glede stroškov in težav oziroma izzivov.«

Njegova predstavitev je na voljo TUKAJ.

Z gosti so se pogovarjali:

  • Saša Podlogar Žnidaršič, vodja Službe za energetske politike in EU zadeve na HSE. Je tudi podpredsednica Sekcije Eurelectric pri EZS
  • Dejan Paravan, generalni direktor, GEN energija, član Upravnega odbora EZS.
  • Uroš Salobir, direktor za strateške inovacije, ELES; član vodstva evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij ENTSO-E.

*****

Drugi sklop je potekal v obliki »debatnega kluba«, poimenovali smo ga ENERGIJA NA KVADRAT2 – ALI SE ENERGETSKE ENAČBE IZIDEJO?

Debata, ki jo je vodila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak, je potekala s tremi tujimi gosti – Kristian Ruby, dr. Carsten Rolle, dr. William D’haeseleer, ki sta se jim pridružila dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU, ter Tanja Starič, novinarka, urednica in voditeljica, RTV Slovenija.

Dan Podjed je povedal, da laiki energetiko težko razumejo tudi zaradi uporabe številni kratic in da bi morali bolj uporabljati besedo »zmernost«, ker je ljudem precej bližje kot denimo »trajnostni razvoj«. Tanja Starič je dodala, da je naloga medijev vse te kratice prevajati v razumljiv jezik in da se v zelenih pristopih oziroma preobrazbi nič ne more zgoditi, če ljudje ne bodo razumeli, za kaj gre. Ljudi imajo strahove, zanimajo jih denimo znesek na položnicah, glede reform pa so že skeptični in se sprašujejo, ali so te sploh potrebne. Tudi pri vprašanju referenduma o jedrski energiji, ki se obeta letos v Sloveniji, bo po njenem temeljno vprašanje stroškov.

In tudi občinstvo se je vprašalo, kakšno bodo cene elektrike čez dve, pet ali deset let. Dr. D’haeseleer je odvrnil, da tega ne vemo, pri tem pa je dodal, da so za manjši uvoz fosilnih goriv potrebne naložbe v elektroenergetski sistem, kar je rešitev za cenejšo energijo na daljši rok. Ključna se mu zdi tudi energetska ekonomika.

Prihodnost bo, kot kaže, »zelena« in »digitalna«. Povpraševanje po digitalnih storitvah hitro narašča. Podatkovni centri in omrežja za prenos podatkov so odgovorni za 1 – 1,5 odstotka emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo. Pri tem so gosti poleg tematik rudarjenja ipd. izpostavili predvsem kibernetsko varnost.

ZA NA KONEC …

Mladim so zbrani položili na srce, naj ne nasedajo sloganom, naj brskajo globlje po tematikah. Po njihovem odrašča odlična generacija, se pa lahko zgledujemo tudi po naših prednikih, ki so poznali že marsikatere rešitve, podobne recimo konceptu energetske skupnosti.

*****

EZS se vsem tujim in domačim gostom, ki so prispevali k odlični vsebini konference, iskreno zahvaljuje. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojo navzočnostjo poskrbeli za dobro energijo na dogodku. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem in promotorjem.