18th IAEE European Conference (in cooperation with Bocconi University):
The Global Energy Transition Transition Toward Decarbonization
24.-27. julij 2023, Milano, Italija
UVODNA RAZPRAVA
Marco Percoco, Associate Professor, Department of Social and Political Sciences and Director of the GREEN Research Center, Bocconi University, Conference General Chair: Transition has to be just! (Torej: energetski prehod mora biti pravičen!)
Carlo Andrea Bollino, Chair of the Scientific Committee, Professor University of Perugia, Italy: V Milanu smo se zbrali na konferenci očitno ob pravem času, saj smo bili ponoči priča pravim podnebnim spremembam – hudemu neurju, ki je v noči iz 24. na 25. julij opustošilo Milano in Lombardijo. Pri energetskem prehodu moramo povezati energetiko (1), širšo družbo (2) in vprašanje okolja (3). Ne smemo dati poudarka zgolj učinkovitosti, pri tem pa ne bi upoštevali ljudi in vprašanja energetske revščine.
Jean-Michel Glachant, predsednik IAEE, ki je Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko (International Association for Energy Economics): svoje napore moramo podvojiti, če ne potrojiti!
Matteo Di Castelnuovo, predsednik AIEE, ki je italijanska podružnica IAEE, je v uvodu izpostavil električno energijo in zelo kompleksen sistem trgovanja s to dobrino: »Verjetno gre za najbolj zapleten sistem trgovanja na svetu.«
Med uvodnimi govorci gre izpostaviti predvsem dva:
Fatih Birol, Executive Director of the IEA: Data always win. (Torej: podatki vedno zmagajo.) Poudaril je, da ima Mednarodna agencija za energijo (IEA) na voljo ogromno podatkov, ki pričajo o tem, da se vzpostavlja nova globalna čista energija, in sicer je izpostavil troje podatkov: lani je bilo od vseh inštaliranih elektrarn 80 % na obnovljive vire; pred dvema letoma je bil prodan en električni avtomobil na 25 prodanih, danes 1/5; rast toplotnih črpalk v ZDA, EU in na Kitajskem je dvomestna in je prehitela plinske kotle. Ob tem pa je Birol opozoril na po njegovem tri strateške napake Evrope, ki si jih je privoščila v preteklosti, prišle pa so še bolj do izraza po začetku vojne v Ukrajini:
- preveliko odvisnost od samo ene države pri strateški dobrini (»Pa četudi bi šlo za najbolj nedolžno državico.«);
- na začetku ogromno subvencij za sončno energijo, pri tem pa je zmagala Kitajska, ki sedaj proizvede večino sončnih panelov (»Gre za maraton. In če si prvi po 20 km, ti to še ne bo prineslo medalje, saj je treba preteči vseh 42 km.«);
- odpoved jedrski energiji.
Adnan Shihab-Eldin, former Acting Secretary General and Director of the Research Division of the Organization of the Petroleum Exporting Countries (OPEC) and former Director General of the Kuwait Foundation for the Advancement of Sciences 2011-2021. He is also a research associate at the Oxford Institute for Energy Studies: Pozornost je treba nameniti vsem vidikom energetske trileme. Imamo ogromne potrebe po shranjevanju energije v razvitem svetu, pri čemer uporaba fosilnih goriv raste – predvsem v razvijajočih se državah. Manjšine je zavezana boju proti podnebnim spremembam in po njegovem bi morala večina držav svoje zaveze obnoviti/bolj izpostaviti. Če bi sedaj prepovedali oziroma ustavili rabo fosilnih goriv, bi dosegli zgolj to, da bi se čez nekaj let soočili s hudim primanjkljajem in resnimi težavami (»havoc«). Po njegovem je zato pravi pristop pri fosilnih gorivih »phase-down« in ne »phase-out«, saj trajnostne naravnanosti ne dosežemo samo tako, da prenehamo onesnaževati. V zadnjih 150 letih so prav industrializirane države prispevale največ k izpustom toplogrednih plinov, zato je treba dati državam, ki se še razvijajo, več časa. Zato je to vedno znova stvar nerazumevanja med razvitim in manj razvitim svetom na pogajanjih COP.
PLENARNA ZASEDANJA & SEKCIJE
Program za vse štiri dni, ki vključuje več plenarnih zasedanj z razpravo ter kar 76 sekcij (vsaka sekcija je imela vsaj tri znanstvene predstavitve): https://www.aiee.it/iaee_2023/program2023/
>>> s klikom na posamezni dan imate dostop do vseh povzetkov predstavitev
Veliko razprave je bilo posvečene naslednjim temam:
- EU new market design
- Hydrogen
- Geopolitics and Energy security
- E-mobility
- Oil & gas
- Nuclear energy
- Energy Communities
- Energy storage
- The social impact of energy transition
- Retail electricity market
- Demand response in the energy system
- Carbon pricing
- Digitalization
- Energy poverty
- …
Podpredsednica Sekcije SAEE pri EZS prof. dr. Nevenka Hrovatin, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je na konferenci vodila sekcijo z naslovom: Clean energy: economic instruments. Skupaj s soavtorji iz EF so predstavili dve raziskovalni deli:
- Exploring determinants of energy efficiency and renewable energy investments in SMEs (Hrovatin, Dolšak, Zorić)
- The role of energy performance certificates in reducing the information barriers: evidence from Slovenia (Jovović, Zorić, Hrovatin).
Nekaj zanimivih poudarkov s konferenčnih predstavitev in debat:
- Na poti razogljičenja je treba imeti zelo natančen in »strog« načrt, ki se ga je treba držati – seveda to zahteva ogromno truda od vseh odgovornih, a drugače ne gre.
- Razogljičenje pomeni 1) zmanjšanje porabe energije + 2) zamenjavo goriva/virov.
- K zelenemu prehodu (oziroma boju proti podnebnim spremembam) mora EU z več denarja pritegniti druge, kajti če le eno srednje veliko mesto na Kitajskem uporablja premog, to izniči vse učinke elektrifikacije v celotni Skandinaviji. »Vodja si lahko le, če ti drugi sledijo, in ne, če si sam«.
- Obnovljivi viri energije: več kot jih imaš, več je cenovnega kanibalizma.
- Povezava med OVE in jedrsko energijo: če je OVE veliko, na neki točki postane ceneje investirati v nuklearne elektrarne kot v OVE, saj so v tem primeru potrebne subvencije manjše; kombinacija jedrske energije z OVE namreč pomaga odpravljati razkorak v viških proizvodnje v času visokega osončenja (torej če je veliko OVE ni smiselno nadalje investirati v OVE, temveč jih je ceneje kombinirati z jedrsko energijo (primer izračuna je bil narejen na podatkih za Nizozemsko): povezava na študijo Economic value of nuclear power in future energy systems; required subsidy in various scenarios regarding future renewable generation and electricity demand. Authors: Machiel Mulder, Arjen Veenstra; University of Groningen, The Netherlands: https://www.aiee.it/iaee_2023/program2023/
+
ODZIVI s strani raziskovalcev oziroma profesorjev: nekaterim so se nastopi vidnih deležnikov v energetiki zdeli neprimerni, češ da so zagovarjali denimo jedrsko energijo brez jasne navezave na (energetsko) ekonomiko; kritika je letela tudi na zanemarjanje koncepta stroškov električne energije v celotni življenjski dobi (Levelized Cost of Electricity – LCOE), ki naj bi zaradi neupoštevanja LCOE obravnavali jedrsko energijo tako, kot da so jedrske elektrarne zgrajene čez noč. Menili so, da je glede na trenutne izkušnje z dolgotrajno izgradnjo in zamudami pri gradnji jedrskih elektrarn v Evropi pravzaprav težko oceniti, kakšni so investicijski stroški in še težje LCOE. Tudi izkušnje z majhnimi modularnimi elektrarnami so skope, saj trenutno obratujejo le tri (Rusija in Kitajska), njihova širša komercialna uporaba pa se ne pričakuje prej kot v 10 letih. Tekom konference so bili nekateri kritični tudi do nekritičnih nastopov in enostavnim ponavljanjem vsebine politik EU.
- Pri reformi trga EE v EU je treba uravnotežiti kratkoročne tržne signale z dolgoročnimi naložbami. Po eni strani je treba spodbujati zelene investicije (torej ne vseh), obenem pa investitorjem zagotoviti nek dobiček. Treba je oblikovati »pametne dvosmerne pogodbe na razliko« (two-way Contracts for Differences (CfDs)), ki bi po eni strani odjemalce zaščitile pred visokimi cenami in bi lahko omejile presežne tržne prihodke od prodaje električne energije z redistribucijo dohodka odjemalcem.
- Energetska varnost: o tem EU govori že vsaj 20 let, o diverzifikaciji pa že od druge svetovne vojne naprej. Indeks diverzifikacije je padal že pred agresijo nad Ukrajino. Kriza kaže, da je treba medsebojno nekako uskladiti energetski prehod in energetsko varnost. Kriza lahko tudi povsem spremeni plinsko industrijo – vprašanje je recimo, ali plin ostaja razumljen kot prehodni energent.
- Povsem podcenjena je v okviru trileme dostopnost (affordability): EU želi biti neodvisna od uvoza, a je dejansko »prazna škatla«, saj večino energije, ki jo potrebuje, uvozi.
- EU je šla po poti »preskoka na zeleno«, kar pa pomeni, da plačuje za energente 4-5x več kot ZDA – torej nismo niti približno avtonomni, smo pa povečali uvoz iz Norveške ter LNG iz ZDA. Ampak ker za LNG ne plačujemo več zadostnega pribitka, verjetno ameriški dobavitelji ne bodo več tako naklonjeni dobavi v EU kot doslej.
ZA KONEC:
- Krize še nismo prešli. Nova sestava Evropske komisije bo morala prihodnje leto narediti »reality check of the new narrative«.
- EU lahko vodi v boju proti podnebnim spremembam le, če ji bodo sledili tudi drugi. Ne more biti vodja, če drugih ne bo zraven.