Minister Kumer s člani UO EZS o težkih pogajanjih glede OVE in referendumu glede JEK2

06. 03. 2024

V sredo, 6. marca 2024, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Potekala je razprava z ministrom za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanom Kumrom o aktualnih temah, med drugim o zakonodaji, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) na področju energetike, o ciljih glede obnovljivih virov energije (OVE) za Slovenijo ter o jedrski energiji.

Jedrska energija

Na MOPE se intenzivno ukvarjajo z jedrsko energijo in njeno uporabo v Sloveniji. Prihodnji teden se zaključuje medresorsko usklajevanje vsebine Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in nato takoj sledi obravnava na Vladi RS. »S tem bomo dobili dokument, ki bi ga že morali imeti,« je poudaril minister in dodal, da bo ta dokument tudi podlaga za referendumsko vprašanje. Slednje pa še ni določeno in bo po besedah ministra predstavljalo nek politični kompromis.

Cilji glede OVE

Medtem ko je Slovenija pri ciljih energetske učinkovitosti nad povprečjem EU, je pri ciljih OVE med podpovprečnimi v EU. »Čakajo nas naporna pogajanja z Evropsko komisijo,« napoveduje Kumer. Pričakovanja Bruslj, izražena že pred tremi leti, so namreč 37 % OVE v Sloveniji do leta 2030, ker bi s tem ujeli povprečje EU, po zadnjih informacijah – tudi v luči želje Evropskega parlamenta po večjih ambicijah – pa je govora že o 46 % OVE. Ob vseh naravnih danostih in ob hkratni prenovi zakonodaje o umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor, bi v drugi polovici trenutnega desetletja lažje umeščali velike sončne, vetrne … elektrarne v prostor. Pri ciljih se pričakuje vsaj minimalni dvig iz 27 na 30 %, težko pa se Slovenija v tem trenutku po njegovem zaveže cilju, višjemu od 35 %.

Zakonodaja v pripravi

EU je sicer zajel »cunami« spremenjenih zakonodajnih predlogov, tudi na področju energetike – uredb in direktiv, do katerih prihaja po tem, ko se je morala Unija prednostno ukvarjati s krizo v Ukrajini. »Potrebno je spreminjat oz. prilagajati nacionalno zakonodajo in čaka nas veliko dela,« je tudi poudaril minister.

Energetski zakon (EZ-2) je bil denimo na Vladi RS sprejet decembra lani, vendar je stranka NSi želela sprožiti referendum. Sedaj MOPE upa, da bo zakon uveljavljen čimprej , saj je pomemben za ljudi, za mnoge deležnike in tudi za člane EZS, z njim bi denimo “pohiritili” časovnico izvajanja ukrepov, kot je denimo vprašanje nadomestil dobaviteljem.

Do konca marca MOPE načrtuje, da bo poslal v javno obravnavo dva zakona: spremenjeno direktivo OVE in URE na evropskem nivoju – gre za spremenjeno direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije in novelo, s katero bodo dopolnili zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Junija oziroma še pred parlamentarni počitnicami bodo poslali v Bruselj nadgradnjo oziroma posodobitev NEPN. Decembra so pripravili verzijo 3.0 in pa tudi okoljsko poročilo. Pri NEPN se začenja že zelo kmalu medresorsko usklajevanje. Ključno pri NEPN je to, da koncept ostane enak, hud izziv pa bo pri ciljih OVE.

Konec leta ali na začetku leta načrtujejo na MOPE še novelo zakona o URE in oskrbi z električno energijo. Drugo leto jih čaka t. i. plinski paket (biogoriva, metan..) in novela zakona o oskrbi s toploto. Vse navedeno pomeni na nek način prenovitev celotne energetske zakonodaje.

V razpravi s člani UO EZS so se postavila vprašanja, kako pospešiti vlaganja v OVE in tudi večje energetske objekte. Minister je pojasnil, da si resnično želijo skrajšati pripravo razpisov na največ 3-4 mesece, bo pa treba subvencije narediti »privlačne«. Člani UO so menili, da Slovenija potrebuje nov sistem subvencij, denimo pogodbe za razliko (contract for difference), kar predvideva zakonodaja EU in kar imajo tudi v Veliki Britaniji. Po besedah ministra Kumra bo to tudi tema na prihodnjem sestanku krizne skupine, ki jo vodi. Problem po njegovem ni toliko v zakonski osnovi, ker je slednjo relativno lahko pripraviti, temveč je izziv popolna prenova sistema subvencioniranja.

*****

Komuniciranje EZS glede projekta JEK 2

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil s statusom projekta drugega jedrskega bloka (JEK2) v Sloveniji. UO EZS se je seznanil tudi s pripravljalnimi aktivnostmi, ki vodijo do sprejema ustrezne investicijske odločitve o tem projektu, ki je eden izmed prednostnih naložb slovenske energetike tako z vidika doseganja čim višje energetske samozadostnosti države kot tudi z vidika razogljičenja slovenskega elektroenergetskega sistema.

EZS želi v energetskem dialogu z raznoliko javnostjo deliti celovite informacije o projektu JEK2, ki jih lahko posreduje le družba GEN energija. UO EZS je vzel na znanje prizadevanja GEN energije za celovito obveščanje javnosti o statusu in aktivnostih na projektu JEK2, kar bo omogočilo širši vpogled in razumevanje projekta, o katerem se bodo v Republiki Sloveniji odločali državljani na referendumu.

*****

Socialni dialog

Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je s pogajanji in zahtevami Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) po zvišanju plač.

*****

Letna konferenca energije na kvadrat E²ZS

EZS 14. maja letos organizira Konferenco energije na kvadrat E²ZS. Letna konferenca energije na kvadrat E2ZS je zasnovana kot edinstvena platforma, kjer se bodo srečali vsi ključni deležniki, ki soustvarjajo sedanjost in prihodnost energetike v Sloveniji. Poseben poudarek bo tudi na sekcijah EZS, saj bomo na konferenco povabili najvidnejše predstavnike svetovnih in evropskih združenj, kot sta denimo Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric in Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC). Na dogodku bomo z vrhunskimi domačimi in tujimi strokovnjaki razpravljali o najaktualnejših temah: elektrifikacija in izzivi e-desetletja, razogljičenje in uporaba fosilnih goriv, pomen jedrske energije, izkušnja in pogledi iz Nemčije, ki je za Slovenijo največji gospodarski partner in tista država, ki jo največkrat analiziramo in komentiramo. Dogodek bo priložnost za vsa energetska vprašanja, tudi tista, ki jih morda različni deležniki ne upajo postaviti na glas iz najrazličnejših razlogov.

Prijave bodo mogoče kmalu na: https://ezs.si/letna-konferenca/

Novinarji bodo prejeli vabilo ločeno.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****