O energetski izrabi komunalnih odpadkov v Sloveniji ter o drugih že sedaj pripravljenih zelenih energetskih projektih

10. 06. 2021

V četrtek, 10. junija 2021, sta preko video povezave zasedala Upravni odbor (UO) in Skupščina Energetske zbornice Slovenije (EZS). Seznanila sta se z delom Skupine za energetski prehod in evropska sredstva, ki je letos začela delovati v okviru EZS. Skupina je le v nekaj mesecih po uspešnih razgovorih in izmenjavi mnenj s pristojnimi organi uspela v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) zagotoviti več milijonov za obnovljive vire in energetsko učinkovitost v gospodarstvu, kot je bilo prvotno načrtovano. Da so energetske družbe v Sloveniji zelo aktivne in načrtujejo številne naložbe, pa kaže podatek (pridobljen na osnovi Analize EZS med članicami), da je skupna vsota vseh pripravljenih (»ready-to-go«) projektov, ki jih v okviru energetskega prehoda v tem oziroma prihodnjem letu (2021-22) načrtujejo energetske družbe, članice EZS, že več kot 1 mrd EUR.

Člani UO in Skupščine so se tudi seznanili tudi s projektom energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji. Evropska Komisija energetsko izrabo podpira, saj jo je uvrstila med dejavnosti krožnega gospodarstva. Vsa večja evropska mesta, kot so Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo sežigalnice komunalnih odpadkov že skoraj 100 let, Amsterdam je prvo sežigalnico dobil leta 1919, v Sloveniji pa so lokacije objektov za energetsko izrabo odpadkov poleg obstoječe v Celju še tri nove: Kočevje, Ljubljana in Maribor.

Upravni odbor EZS je tudi predlagal skupščini, da sprejme Letno poročilo EZS za leto 2020. Skupščina je Letno poročilo EZS za leto 2020 potrdila.

***

Za več kot 1 mrd EUR pripravljenih zelenih energetskih projektov v obdobju 2021-22

Člani UO so se seznanili z delom Skupine za energetski prehod in evropska sredstva, ki je letos začela delovati v okviru EZS. Skupina je le v nekaj mesecih po uspešnih razgovorih in izmenjavi mnenj s pristojnimi organi uspela v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) zagotoviti več milijonov za obnovljive vire in energetsko učinkovitost v gospodarstvu, kot je bilo prvotno načrtovano. Številke sicer še niso dokončne, saj se pristojni z Evropsko komisijo še pogajajo o končni različici NOO. EZS bo na Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) in Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) poslala seznam vseh pripravljenih (»ready-to-go«) projektov, ki jih v okviru energetskega prehoda načrtujejo energetske družbe, članice EZS. Že zdaj je jasno, da je skupna vsota vseh projektov, ki so pripravljeni že v tem oziroma prihodnjem letu (2021-22) več kot 1 mrd EUR. K temu je treba prišteti še načrte elektrodistribucij.

Ozadje: EZS je jeseni 2020 pripravila analizo, ki je pokazala naslednje: Slovenska energetska podjetja, ki so člani Energetske zbornice Slovenije (EZS), v finančni perspektivi 2021-2027 načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 mrd EUR. (Več o tem: https://ezs.si/za-skoraj-4-mrd-eur-nacrtovanih-zelenih-energetskih-nalozb/)

***

Zahodna Evropa obvlada energetsko izrabo odpadkov, vzhodna Evropa odpadke zgolj odlaga

Mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor, je predstavil projekt energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji. »V Sloveniji z odpadki ne ravnamo trajnostno. Po oceni imamo v Sloveniji 500 – 600.000 ton* odpadkov letno, ki potrebujejo energetsko izrabo, vendar jih večinoma izvažamo,« je poudaril in dodal, da količine komunalnih odpadkov v kg na prebivalca v Sloveniji naraščajo. Po podatkih Eurostata so države EU v letu 2018 proizvedle skupaj 220 milijonov ton komunalnih odpadkov in jih z metodo sežiganja obdelale 70 milijonov ton. Slovenija bi se morala zgledovati po razvitih državah: V Evropi je več kot 500 obratov za energetsko izrabo odpadkov, količina energetsko obdelanih odpadkov pa nenehno narašča. Vsa večja evropska mesta, kot so Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo sežigalnice komunalnih odpadkov že skoraj 100 let, Amsterdam je prvo sežigalnico dobil leta 1919. Evropska Komisija energetsko izrabo podpira, saj jo je uvrstila med dejavnosti krožnega gospodarstva. V poljskem mestu Gdansk bodo konec leta 2022 zaključili z gradnjo sežigalnice. Celotna naložba je težka 144 mio EUR, od tega bo EU prispevala skoraj 63 mio EUR. »Medtem ko zahodna Evropa obvlada energetsko izrabo odpadkov, pa vzhodna Evropa odpadke zgolj odlaga,« je jasen Perc.

Kakšne koristi prinašajo projekti energetske izrabe odpadkov v RS? Postali bi veliko bolj energetsko samooskrbni. Povečali bi energetsko varnost. Zmanjšali bi tveganje posledic drastičnih podražitev fosilnih goriv. Zmanjšali bi onesnaženost zraka v mestu. Znižali bi stroške ravnanja z odpadki. Razširili bi sistem daljinskega ogrevanja. Povečali bi delež obnovljivih virov. Zmanjšali bi energetsko revščino.

Lokacije objektov za energetsko izrabo odpadkov so poleg obstoječe v Celju še tri nove: Kočevje, Ljubljana in Maribor. Predloge lokacij je podala država, ki je podala tudi soglasje za umeščanje objektov v prostor kot Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) skupnega pomena (to pomeni, da se objekt umešča v prostor na lokalni ravni ob sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor – MOP). »Trenutno je v pripravi uredba o izvajanju javne gospodarske službe sežiganja komunalnih odpadkov, na podlagi katere se bodo podelile koncesije, predvidoma bi to lahko bilo do konca leta,« ocenjuje Perc.

Tehnologija objekta in njeni posamezni sklopi še niso dokončno izbrani, tehnologija pa mora izpolnjevati zahteve dokumenta BREF za sežiganje odpadkov (najboljše razpoložljive tehnologije), načrtuje se najsodobnejši možni objekt termične izrabe, ki bo primerljiv s Koebenhavnom, Amsterdamom in Dunajem.

Več informacij o projektu energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji: ljubo.germic@energetika-mb.si

*****

* Na zasedanju UO je bila podana ta ocena, vendar pa PROGRAM RAVNANJA Z ODPADKI in PROGRAM PREPREČEVANJA
ODPADKOV REPUBLIKE SLOVENIJE, objavljen 26. 10. 2021, nakazuje na okoli 170.000 ton odpadkov, primernih za termično obdelavo.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****