O energetski izrabi komunalnih odpadkov v Sloveniji ter o drugih že sedaj pripravljenih zelenih energetskih projektih

10. 06. 2021

V četrtek, 10. junija 2021, sta preko video povezave zasedala Upravni odbor (UO) in Skupščina Energetske zbornice Slovenije (EZS). Seznanila sta se z delom Skupine za energetski prehod in evropska sredstva, ki je letos začela delovati v okviru EZS. Skupina je le v nekaj mesecih po uspešnih razgovorih in izmenjavi mnenj s pristojnimi organi uspela v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) zagotoviti več milijonov za obnovljive vire in energetsko učinkovitost v gospodarstvu, kot je bilo prvotno načrtovano. Da so energetske družbe v Sloveniji zelo aktivne in načrtujejo številne naložbe, pa kaže podatek (pridobljen na osnovi Analize EZS med članicami), da je skupna vsota vseh pripravljenih (»ready-to-go«) projektov, ki jih v okviru energetskega prehoda v tem oziroma prihodnjem letu (2021-22) načrtujejo energetske družbe, članice EZS, že več kot 1 mrd EUR.

Člani UO in Skupščine so se tudi seznanili tudi s projektom energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji. Evropska Komisija energetsko izrabo podpira, saj jo je uvrstila med dejavnosti krožnega gospodarstva. Vsa večja evropska mesta, kot so Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo sežigalnice komunalnih odpadkov že skoraj 100 let, Amsterdam je prvo sežigalnico dobil leta 1919, v Sloveniji pa so lokacije objektov za energetsko izrabo odpadkov poleg obstoječe v Celju še tri nove: Kočevje, Ljubljana in Maribor.

Upravni odbor EZS je tudi predlagal skupščini, da sprejme Letno poročilo EZS za leto 2020. Skupščina je Letno poročilo EZS za leto 2020 potrdila.

***

Za več kot 1 mrd EUR pripravljenih zelenih energetskih projektov v obdobju 2021-22

Člani UO so se seznanili z delom Skupine za energetski prehod in evropska sredstva, ki je letos začela delovati v okviru EZS. Skupina je le v nekaj mesecih po uspešnih razgovorih in izmenjavi mnenj s pristojnimi organi uspela v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) zagotoviti več milijonov za obnovljive vire in energetsko učinkovitost v gospodarstvu, kot je bilo prvotno načrtovano. Številke sicer še niso dokončne, saj se pristojni z Evropsko komisijo še pogajajo o končni različici NOO. EZS bo na Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) in Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) poslala seznam vseh pripravljenih (»ready-to-go«) projektov, ki jih v okviru energetskega prehoda načrtujejo energetske družbe, članice EZS. Že zdaj je jasno, da je skupna vsota vseh projektov, ki so pripravljeni že v tem oziroma prihodnjem letu (2021-22) več kot 1 mrd EUR. K temu je treba prišteti še načrte elektrodistribucij.

Ozadje: EZS je jeseni 2020 pripravila analizo, ki je pokazala naslednje: Slovenska energetska podjetja, ki so člani Energetske zbornice Slovenije (EZS), v finančni perspektivi 2021-2027 načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 mrd EUR. (Več o tem: https://ezs.si/za-skoraj-4-mrd-eur-nacrtovanih-zelenih-energetskih-nalozb/)

***

Zahodna Evropa obvlada energetsko izrabo odpadkov, vzhodna Evropa odpadke zgolj odlaga

Mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor, je predstavil projekt energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji. »V Sloveniji z odpadki ne ravnamo trajnostno. Po oceni imamo v Sloveniji 500 – 600 tisoč ton odpadkov letno, ki potrebujejo energetsko izrabo, vendar jih večinoma izvažamo,« je poudaril in dodal, da količine komunalnih odpadkov v kg na prebivalca v Sloveniji naraščajo. Po podatkih Eurostata so države EU v letu 2018 proizvedle skupaj 220 milijonov ton komunalnih odpadkov in jih z metodo sežiganja obdelale 70 milijonov ton. Slovenija bi se morala zgledovati po razvitih državah: V Evropi je več kot 500 obratov za energetsko izrabo odpadkov, količina energetsko obdelanih odpadkov pa nenehno narašča. Vsa večja evropska mesta, kot so Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo sežigalnice komunalnih odpadkov že skoraj 100 let, Amsterdam je prvo sežigalnico dobil leta 1919. Evropska Komisija energetsko izrabo podpira, saj jo je uvrstila med dejavnosti krožnega gospodarstva. V poljskem mestu Gdansk bodo konec leta 2022 zaključili z gradnjo sežigalnice. Celotna naložba je težka 144 mio EUR, od tega bo EU prispevala skoraj 63 mio EUR. »Medtem ko zahodna Evropa obvlada energetsko izrabo odpadkov, pa vzhodna Evropa odpadke zgolj odlaga,« je jasen Perc.

Kakšne koristi prinašajo projekti energetske izrabe odpadkov v RS? Postali bi veliko bolj energetsko samooskrbni. Povečali bi energetsko varnost. Zmanjšali bi tveganje posledic drastičnih podražitev fosilnih goriv. Zmanjšali bi onesnaženost zraka v mestu. Znižali bi stroške ravnanja z odpadki. Razširili bi sistem daljinskega ogrevanja. Povečali bi delež obnovljivih virov. Zmanjšali bi energetsko revščino.

Lokacije objektov za energetsko izrabo odpadkov so poleg obstoječe v Celju še tri nove: Kočevje, Ljubljana in Maribor. Predloge lokacij je podala država, ki je podala tudi soglasje za umeščanje objektov v prostor kot Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) skupnega pomena (to pomeni, da se objekt umešča v prostor na lokalni ravni ob sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor – MOP). »Trenutno je v pripravi uredba o izvajanju javne gospodarske službe sežiganja komunalnih odpadkov, na podlagi katere se bodo podelile koncesije, predvidoma bi to lahko bilo do konca leta,« ocenjuje Perc.

Tehnologija objekta in njeni posamezni sklopi še niso dokončno izbrani, tehnologija pa mora izpolnjevati zahteve dokumenta BREF za sežiganje odpadkov (najboljše razpoložljive tehnologije), načrtuje se najsodobnejši možni objekt termične izrabe, ki bo primerljiv s Koebenhavnom, Amsterdamom in Dunajem.

Več informacij o projektu energetske izrabe komunalnih odpadkov v Sloveniji: alan.perc@energetika-mb.si

Več o EZS: https://ezs.si/

Kontakt: ezs@ezs.si