Na novinarski konferenci Energetske zbornice Slovenije, krovne organizacije proizvajalcev, distributerjev in operaterjev na trgu plina in elektrike in Agencije za energijo, ki skozi vlogo regulatorja zagotavlja enakopraven položaj vseh udeležencev na energetskem trgu, sta mag. Aleksander Mervar, direktor ELESa, kombinirani operater prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega sistema in predsednik zbornice in mag. Duška Godina, direktorica Agencije predstavila stanje in potreben razvoj elektroenergetskega omrežja, spregovorila o tem, zakaj potrebujemo prenovo sistema obračunavanja rabe omrežij in kako bo spremenjena omrežnina vplivala na potrošnike in gospodarstvo. O pričakovanih spremembah je namreč veliko govora, skrbi in tudi zavajanja o tem, koliko bomo v prihodnje plačevali za omrežje in za kaj bodo sredstva porabljena.
Ne bo nam treba kuhati ponoči, uporaba toasterja nas ne bo udarila po žepu. Obračun omrežnine sam po sebi ne prinaša dviga omrežnine, za gospodinjstva pa bodo letni stroški omrežnine celo nekoliko nižji.
Predvsem izračuni prihodnjih stroškov, ki upoštevajo zgolj uporabo časovnega bloka 1, so zavajajoči. Časovni blok 1 nastopi v obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno, in sicer le ob delavnikih v višji sezoni, torej zgolj v štirih mesecih leta, zato bo omrežnina za vse odjemne skupine v tem obdobju višja. V obdobju nižje sezone, torej preostalih osem mesecev, pa bodo stroški omrežnine nižji, kar v naslednjih dveh letih na letnem nivoju pomeni, da bodo za gospodinjstva ob nespremenjenih navadah praviloma enaki oziroma celo nekoliko nižji.
Analiza EUROSTAT za leto 2023 razkriva, da so le v štirih državah EU nižje končne cene oskrbe z električno energijo za gospodinjstva kot v Sloveniji. Upoštevaje vse odjemalce so bile končne cene v Sloveniji pod povprečjem EU, pa tudi stroški omrežnine so za slovenske odjemalce nižji od povprečja v EU.
Prihodki iz naslova omrežnine, potrebni za nemoteno delovanje elektrooperaterjev, ostajajo enaki že tri leta, kljub dvigu stroškov v letu 2023.
Prenova obračuna in spodbujanje spreminjanja navad za razbremenjevanje omrežja je usmerjena v zagotavljanje dolgoročnih ciljev na področju oskrbe z energijo. Prilagajanje odjema lahko pripomore k učinkovitejšemu zelenemu prehodu.
Dogajanja na energetskih trgih v zadnjih dveh letih nas usmerjajo k še hitrejšemu vključevanju obnovljivih virov energije v sistem in ozelenitvi tudi drugih sektorjev porabe energije, zlasti ogrevanja in prometa. Do leta 2050 je glede na leto 2020 načrtovana od 39 do 52-odstotna povečana poraba električne energije, s tem pa je povezana tudi izrazito povečana konična obremenitev omrežja. Elektroenergetsko omrežje ni pripravljeno na masovno vključevanje toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, razvoj omrežij brez prilagajanja odjema pa bi bil prepočasen in predrag. Tudi druge države članice EU se soočajo s temi izzivi, kot je razvidno iz nedavne napovedi Nemčije o znižanju priključnih moči odjemalcev. Prenova obračuna, usmerjena v razbremenitev omrežja v časih manjše obremenitve, je ključna za učinkovit zeleni prehod in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Spremembe, ki se obetajo, niso namenjene kaznovanju, temveč spodbujanju odjemalcev, da aktivno sodelujejo v zelenem prehodu.
Ampak ne bo nam treba kuhati ali uporabljati drugih osnovnih električnih naprav v gospodinjstvih zgolj v nočnem času. Če pa se bomo odločili za nakup toplotne črpalke ali se odločili za električno vozilo in polnilnico, bo zamaknitev uporabe teh bremen v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno, prispevala k razbremenjevanju omrežja in optimiziranju naših stroškov.
Omrežje je že danes najbolj obremenjeno ob delavnikih v zimskem obdobju, zato bo tudi raba omrežij v obdobju od novembra do konca februarja najdražja. V nižji sezoni, ki traja od marca pa do novembra, ni najdražjega časovnega bloka in bo strošek omrežnine precej nižji. Z obračunom omrežnine zbiramo sredstva, kot jih na podlagi odločbe agencije potrebujemo za nemoteno izvajanje dejavnosti prenosa in distribucije električne energije. Prerazporeditev stroškov bo pravičnejša, saj bodo večji odjemalci plačali nekoliko več omrežnine, odjemalci na nizki napetosti pa nekoliko manj.
Naši izračuni kažejo, da bo značilni gospodinjski odjemalec (poraba približno 4000 kWh na leto) zaradi prestavitve začetka izvajanja prenovljenega obračuna na 1. julij 2024 na letni ravni plačal približno 1 % manj omrežnine kot v letu 2023. Približno enak učinek bo tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal celo leto, bi ta odjemalec na letni ravni, ob nespremenjeni rabi omrežja, plačal 11,91 EUR oz. 5 % manj omrežnine kot v letu 2023.
Glede morebitnih kazni zaradi manjših napak in prekoračitev dogovorjene moči ni razloga za skrb. Dogovorjena moč, na kateri temelji obračun omrežnine v posameznem časovnem bloku, bo določena na podlagi naših navad, na podlagi treh največjih konic porabe v zadnji višji sezoni, kar nazorno pove, da naših navad ne bo treba nujno spreminjati, pa bomo na letnem nivoju za omrežnino plačali približno enak znesek. Gospodinjstvom ne priporočamo v naslednjih dveh letih spreminjanja dogovorjene moči, saj jim bo tako zagotovljeno dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko spremljali porabo, informirani bodo o morebitnih prekoračitvah in s tem povezanimi dodatnimi stroški, ki pa jim ne bodo zaračunani.
Ob nespremenjenih navadah se nam ni treba bati prekoračitev. Le znatna in dolgotrajnejša preseganja dogovorjene moči, in to še posebej v časovnem bloku 1, lahko pomembneje povečajo naše stroške. Zaračunavanje presežne moči zato ni kazen, temveč pomembna varovalka za primere, če bi želeli dogovorjeno moč znižati na minimum in pri tem ne bi spremenili naših navad pri rabi energije. Skupni strošek iz naslova presežnih moči pa ne bo presegel stroška, ki bi ga za posamezni časovni blok plačal odjemalec glede na priključno moč iz soglasja za priključitev.
Agencija bo v prehodnem obdobju spremljala učinke prenove obračuna in po potrebi sprejemala tudi druge potrebne ukrepe.
