»Opozarjamo, da bo treba čim prej sprejeti odločitev o novi energetski infrastrukturi v Sloveniji«

Izjava EZS glede NEPN
29. januarja, 2020
EZS podpisnik dokumenta »15 zavez odjemalcem« v okviru Eurelectrica
9. marca, 2020

»Opozarjamo, da bo treba čim prej sprejeti odločitev o novi energetski infrastrukturi v Sloveniji«

V torek, 11. februarja 2020, je zasedal upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Ponovno je potekala razprava o osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je pripravil konzorcij institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan« (IJS). EZS je sprejela dve stališči:

EZS kot zbornica, ki povezuje različna energetska podjetja (tako proizvajalce in distributerje energije kot operaterje na trgu plina in elektrike), akademske institucije ter tudi mala in srednja podjetja (MSP), spodbuja podnebni in energetski dialog na vseh ravneh, vključno z razpravo o ambicioznosti ciljev v prihodnosti, ki pa naj temelji na strokovnih podlagah.

EZS ob tem poziva pristojne organe – Vlado RS in ministrstva – k pripravi in uskladitvi vseh potrebnih zakonskih in podzakonskih aktov, ki so v Sloveniji potrebni za doseganje različnih podnebno-energetskih ciljev, vključno z umeščanjem projektov v prostor.

Energetska zbornica Slovenije v tej luči podpira prizadevanja za čim prejšnji sprejem Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki obsega vseh pet razsežnosti Energetske unije – energetsko varnost; notranji trg energije; energetsko učinkovitost; razogljičenje; raziskave, inovacije in konkurenčnost, zlasti, ker (1) gre za nujno orodje za strateško načrtovanje energetske in podnebne politike v Sloveniji; (2) sprejem NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji predstavlja omogočitveni pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v novi večletni finančni perspektivi 2021-2027, vključno za energetske projekte v Sloveniji oziroma za projekte, v katerih sodeluje Slovenija z drugimi partnerji.

NEPN bi po mnenju EZS moral zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike, določiti nacionalne cilje za vsako od navedenih petih razsežnosti Energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev. Strinjamo se s poudarkom v NEPN, da je glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo.

Vsaka država, vsako gospodarstvo in nenazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti. Energetska odvisnost od uvoza, torej od drugih držav, pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene, zato je treba stremeti k čim višji energetski samozadostnosti države.

Opozarjamo, da bo cilje glede energetske varnosti in razogljičenja težko doseči brez novih naložb v obnovljive vire energije (OVE), zato ne podpiramo odločitev, ki ne vodijo v gradnjo novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov, zlasti hidroelektrarn. Ne smemo zapostaviti niti drugih virov OVE, vključno s sončno in vetrno energijo, saj mora država dvigniti delež OVE.

Opozarjamo, da bi se bilo treba v NEPN opredeliti do vseh vrst energije, z namenom, da bodo lahko energetske družbe pripravile podlage za investicijske odločitve o energetski infrastrukturi danes in v prihodnosti. Treba je nemudoma začeti z aktivnostmi za gradnjo med drugim hidroelektrarn, pripravljalnimi aktivnostmi za odločanje o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter za plinske elektrarne kot nadomestilo bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ).

Prelomno obdobje za Slovenijo in slovensko energetiko

»V slovenski družbi se nahajamo pred resnim prelomom glede bodočega energetskega razvoja v Sloveniji,« opozarja predsednik EZS Marjan Eberlinc, zato dodaja: »Prihodnost je v tesnem sodelovanju in povezovanju. Brez tega ne bomo mogli sprejeti verodostojnega strateškega dokumenta, ki pa je nujen, če naj trenutnim in prihodnjim generacijam zagotovimo prehod v podnebno nevtralnost. Dokument potrebujemo, čeprav ostajajo nekatera vprašanja odprta.«

»Energetiki ne razumemo, da so nekateri viri energije izvzeti iz NEPN. Najbolj boleče spoznanje je, da se vsi radi ukvarjamo z OVE, v NEPN pa ni tako pomembnih objektov, kot so hidroelektrarne. Razmišljanje o hidroelektrarnah na Muri niti ni dovoljeno. Obstaja bojazen glede ogroženosti energetskega sistema v državi. Menimo, da bi se morali približati vsaj 90-odstotni energetski samozadostnosti,« pravi Eberlinc.

Člani EZS so na seji UO izpostavili, da je treba že danes sprejeti odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj so priprava dokumentacije, umeščanje objektov v prostor ter pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj dolgotrajni postopki. »Pričakovati je, da se bo proizvodnja v TEŠ počasi zmanjševala, kar pomeni za tretjino manj proizvodnje iz fosilnih goriv, ki so bila tradicionalna goriva dolga desetletja. Tudi glede jedrske energije dolgoročne obljube ni,« poudarja Eberlinc.

V EZS se zavedamo, da ima izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja učinek na družbo in okolje, zato si prizadevamo za izboljšanje kakovosti okolja s skrbno in preudarno rabo naravnih virov v Sloveniji.

Zavedamo se predvsem dejstva, da bo prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteval usklajeno delovanje Vlade RS in številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe, vključno tistih, ki so člani EZS. Zato resnično pozivamo k usklajenemu sprejemanju različnih strateških dokumentov RS (podnebje-energetika-prostor), saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilni okvir delovanja.

Razprave sta se udeležila mag. Stane Merše iz IJS ter mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Kumer je poudaril, da ima MzI podporo vseh resorjev, da se NEPN sprejme do konca februarja in da se ga pošlje v Bruselj. Javna razgrnitev se konča 16. februarja, na osnovi prejetih mnenj in popravkov pa nastaja različica NEPN 5.0, ki naj bi bila končna. Merše pa je dejal, da do leta 2030 ni predvidenih sprememb v energetski mešanici, zato bo treba do takrat vzpostaviti pogoje in sprejeti podlage za odločitve za naprej.