Poslovanje energetike v 2021 in načrti za 2023

07. 12. 2022

V sredo, 7. decembra 2022, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2021, socialni dialog v okviru dveh kolektivnih pogodb ter nekatera aktualna vprašanja.

Energetika v 2021: Poslovanje zaznamovali enkratni dogodki

Upravni odbor EZS je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2021 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Nekaj poudarkov iz analize navajamo v nadaljevanju.

Energetska odvisnost podobna ravni iz leta 2019

Oskrba z energijo je v 2021 znašala 6,4 mio toe in se je v 2021 povečala za 0,2 % v primerjavi z letom 2020. Glede na 8,5-odstotno gospodarsko rast je navedeno povečanje izrazito nizko in predstavlja izjemno rast učinkovitosti porabe energije na kratek rok. Vendar ob tem ne smemo pozabiti, da je na to imelo velik vpliv tudi še vedno šibko poslovanje v turizmu zaradi manjšega prihoda tujih gostov in obdobij zajezitvenih ukrepov, ki so prizadeli mobilnost prebivalstva.

Največji delež v strukturi oskrbe z energijo so po energetski vrednosti v letu 2021 predstavljali naftni proizvodi (31 %), ki se sicer uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu (le majhen del v energetiki), sledi jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo, geotermalno in sončno energijo) z 19-odstotnim deležem, trdna goriva – pretežno premog (15 %) in zemeljski plin (12 %).

Za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih energetskih virov, zato jih moramo nekoliko manj kot polovico uvoziti, merjeno po energijski vrednosti. Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2021 znašala 143.015 TJ, kar je bilo za 8,6 % več kot v letu 2020. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 % svojih potreb po energiji (57 % v 2020, 52 % v 2019), preostala količina (pretežno naftni derivati in zemeljski plin) je bila zagotovljena iz uvoza. Leta 2021 je bila tako odvisnost Slovenije od uvoza energije 47-odstotna. Največji delež domače proizvodnje energentov je v 2021 predstavljala jedrska energija (44,4 %), 35 % je bilo pridobljene iz obnovljivih virov (med njimi obnovljivi viri in odpadki (18,7 %). Hidroenergija je imela 12,1- odstotni delež in geotermalna ter sončna energija 3,3-odstotnega, premog in trdna goriva 21,4-odstotnega.

Tudi v 2021 največ energije porabljeno v prometu, predvsem v cestnem

Količina energije, namenjena končni rabi je v letu 2021 znašala 201.844 TJ in se je glede na leto 2020 povečala za 7 %, predvsem zaradi ponovnega odprtja dejavnosti po epidemiji COVID-19 zaradi povečane mobilnosti prebivalstva. Največji, več kot 37-odstotni delež je predstavljala poraba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (28 %), sledili so gospodinjstva (24 %) ter drugi porabniki (11 %). Podatki o strukturi porabe energije v daljšem obdobju kažejo, da bo lahko prehod iz fosilnih virov na OVE le postopen, saj je pomemben del proizvodnje električne energije (1/3), večji del transporta ter pomemben del gospodinjstev in podjetij še vedno vezan na porabo fosilnih goriv, na kratek rok pa je omejujoč faktor predvsem obstoječa uporaba tehnologij. V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (skoraj 43 %), sledili so električna energija (24 %), obnovljivi viri energije (16 %), zemeljski plin (13 %), toplota (4 %) in trdna goriva (1 %).

Končna poraba električne energije v 2021 nižja

Končna poraba električne energije v Sloveniji je v letu 2021 znašala 13.550 GWh kar je bilo za 3,9 % več v primerjavi z letom 2020. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so porabile 6.062 GWh oz. za 1,5 % več kot v predhodnem letu, gospodinjstva pa 3.803 GWh oz. za 4,6 % več kot v 2020. Sektor industrije in gradbeništva naj bi v letu 2021 porabil 44,7 % električne energije, sledijo gospodinjstva (28,1 %), drugi porabniki – storitvene dejavnosti (24,6 %), promet (1,7 %) in energetski sektor (0,7 %).

Cene električne energije za podjetja v 2021 višje

Cene električne energije so v drugi polovici leta 2021 ter v prvem četrtletju 2022 v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Rast cen električne energije v 2021 pripisujemo povečanemu globalnemu povpraševanju in visoki ceni zemeljskega plina. Na cene zemeljskega plina so vplivale neugodne vremenske razmere in negotovosti pri zagotavljanju oskrbovalnih poti iz Rusije, vse to ob zgodovinsko nizkem stanju zapolnjenosti skladišč plina. Razmere pa so še naprej močno odvisne od gibanja cen premoga, plina, nafte in emisijskih kuponov.

Na cene energentov na Slovenskem so že v 2021 vplivala neugodna gibanja nabavnih cen na trgu energentov, tako v zadnjem četrtletju leta 2021 kot tudi v letu 2022, ko so dosegla zgodovinsko visoke nivoje. Višje nakupne cene se v enem delu odražajo v cenah energentov za slovenske poslovne in gospodinjske odjemalce. Največji vpliv na rast cen električne energije so imele predvsem povišane cene zemeljskega plina ter emisijskih kuponov. Cene zemeljskega plina v Evropi so se v 2021 zvišale za 281 % v primerjavi z letom 20204. Na gibanje cene zemeljskega plina v drugi polovici leta 2021 je še naprej vplivalo gibanje cene nafte, premoga in emisijskih kuponov. Cena emisijskih kuponov je v začetku leta 2021 znašala 32,19 EUR na tono emisij, konec leta 2021 pa je cena narasla na 73,82 EUR/t, kar predstavlja 129-odstotno rast. Razlog za rast cen emisijskih kuponov je povečana proizvodnja električne energije v premogovnih termoelektrarnah, ki je bila potrebna zaradi pomanjkanja zemeljskega plina (nizek nivo skladišč v Evropi).

Višje cene električne energije in plina za podjetja v Sloveniji

Cena električne energije za podjetja (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), četrto leto zapored zvišuje. Cena električne energije je v letu 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala v povprečju 62,3 EUR/MWh (brez DDV), kar je v primerjavi z letom 2020 za 7,5 % več. Veleprodajne cene električne energije kot tudi zemeljskega plina so se v zadnjem letu močneje zvišale zaradi ekonomskih in tudi geopolitičnih vzrokov, kar ima vpliv tudi na rast drugih cen in nenazadnje na višjo inflacijo. Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2021 znašala 115,7 EUR/MWh in je bila za 7,9 % višja kot leta 2020.

Cena zemeljskega plina za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2021 znašala 26,4 EUR/MWh (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 36,5 %. Maloprodajna končna cena z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca za standardno porabniško skupino je v letu 2021 znašala 44,2 EUR/MWh in je bila za 31,2 % višja kot leta 2020.

Poslovanje energetskih družb: Prihodki na ravni 17,5 mrd EUR

Prihodki od prodaje v energetiki so se po prekinitvi v 2020, kar je bilo predvsem posledica nižje prodaje naftnih derivatov v trgovini z naftnimi derivati zaradi vpliva pandemije covid-19, v 2021 ponovno povišali, tokrat na najvišjo raven. K rasti prihodkov sta najbolj prispevali dejavnosti trgovanje in distribucije z energenti ter posredništva in trgovine z gorivi. Na gibanje prihodkov je vplivala rast povpraševanja po energentih ter tudi rast cen. Na izjemne rezultate energetike kot celote pod črto je pomembno vplivala tudi dosežena poravnava s skupino General Electric v okviru investicije v B6 TEŠ, s katero je bil Termoelektrarni Šoštanj povrnjen velik delež škode, povezane z izgradnjo bloka 6. Poslovanje energetskega sektorja na osnovi podatkov o finančnem poslovanju gospodarskih družb (upoštevana nerevidirana in nekonsolidirana letna poročila) je bilo v 2021 na nivoju prihodkov boljše, saj je bila zaradi odprave omejitev poslovanja, predvsem pri storitvenih podjetjih po razglašeni epidemiji in višjem svetovnem povpraševanju, poraba energentov višja. Pet največjih družb v energetiki je celotne prihodke v enem letu povečalo med 56 in 135 %.

V energetiki je bilo v letu 2021 aktivnih 812 družb, 19 manj kot pred enim letom. Skupaj so ustvarile 17,5 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 5,8 mrd EUR oz. za polovico več kot v letu 2020. Med celotnimi prihodki je bilo čistih prihodkov za 16,5 mrd EUR, kar je bilo za 5,2 mrd EUR oz. za 46,2 % več kot v letu 2020. V zadnjih petih letih so celotni prihodki v povprečju porasli za 9,9 % na leto, čisti prihodki od prodaje pa za 9,2 % na leto.

Prihodki so se povečali v šestih dejavnostih, z izjemo premogovništva. Relativno in vrednostno se je celotni prihodek najbolj povečal v trgovanju in distribuciji z energetiko (+54 %; 3,1 mrd EUR) in v posredništvu in trgovini z gorivi (+52 %; 2,2 mrd EUR). K rasti celotnih prihodkov sta ti dve dejavnosti prispevali 56- in 39-odstotni delež. V rasti celotnih prihodkov je prispevala tudi proizvodnja električne energije (+250 mio EUR; +35 % rast), oskrba s paro in vodo (+41,5 mio EUR; 20 % rast), prenos električne energije (+33 mio EUR; 19 % rast) ter upravljanje energetskih trgov (+470 tiso EUR; 7 % rast). Premogovništvo je beležilo za 17,6 mio EUR manj (-16 %) celotnih prihodkov.

Dodana vrednost višja za četrtino

Družbe v energetiki so ustvarile 1,7 mrd EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 344 mio EUR oz. za četrtino več kot v 2020. V zadnjih petih letih je dodana vrednost v povprečju porasla za 7,5 % na leto. Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je porasla na 144.000 EUR oz. za četrtino, ob tem, da se je število zaposlenih povečalo za 0,8 % oz. za 90 oseb. Stroški dela v dodani vrednosti so znašali 32,7 % (38 % v 2020). Število zaposlenih je bilo v 2021 v energetiki (po delovnih urah) 11.802 oseb.

Socialni dialog

Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je s pogovori s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES). Seznanil se je tudi z dogajanji v povezavi s Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije (KPPS) – konec novembra 2022 so bila sklicana pogajanja pogajalskih skupin delodajalcev in delojemalcev o Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Pogajanj so se na strani delojemalcev udeležili predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), medtem ko predstavnikov Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) kljub vabilu na pogajanja ni bilo. EZS je SDRES še isti dan prosil za stališče o nadaljnjem sodelovanju SDRES na pogajanjih.

Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023

Skupščina je danes tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023. »Če smo mislili, da bodo največji izzivi v tem letu cene energentov in cene surovin ter pomanjkanje kadrov, pa smo hitro ugotovili, da nas lahko presenetijo nepredvidljivi dogodki, celo vojna. Pozornost v EZS namenjamo razvoju energetskega sektorja, pred katerim so zelo zanimivi časi. Živimo energetski prehod, ki ga digitalizacija lahko pospeši – a nanj lahko tudi negativno vpliva. Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah bo torej ključno za uspeh, a bo terjalo veliko našega časa,« je ob tem poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc.

Cilji, ki bodo osredotočali delo EZS v letu 2023 (in tudi v prihodnje), so:

povezovanje članov za skupne interese slovenske energetike, ki so: dvig energetske samozadostnosti države, podpora vsem nizkoogljičnim virom za proizvodnjo električne in toplotne energije, uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, skrbno ravnanje z energijo,
stabilno poslovno okolje,
socialni dialog,
spodbujanje digitalne preobrazbe v slovenski energetiki.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****