V sredo, 7. decembra 2022, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2021, socialni dialog v okviru dveh kolektivnih pogodb ter nekatera aktualna vprašanja.
Energetika v 2021: Poslovanje zaznamovali enkratni dogodki
Upravni odbor EZS je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2021 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Nekaj poudarkov iz analize navajamo v nadaljevanju.
- Energetska odvisnost podobna ravni iz leta 2019
Oskrba z energijo je v 2021 znašala 6,4 mio toe in se je v 2021 povečala za 0,2 % v primerjavi z letom 2020. Glede na 8,5-odstotno gospodarsko rast je navedeno povečanje izrazito nizko in predstavlja izjemno rast učinkovitosti porabe energije na kratek rok. Vendar ob tem ne smemo pozabiti, da je na to imelo velik vpliv tudi še vedno šibko poslovanje v turizmu zaradi manjšega prihoda tujih gostov in obdobij zajezitvenih ukrepov, ki so prizadeli mobilnost prebivalstva.
Največji delež v strukturi oskrbe z energijo so po energetski vrednosti v letu 2021 predstavljali naftni proizvodi (31 %), ki se sicer uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu (le majhen del v energetiki), sledi jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo, geotermalno in sončno energijo) z 19-odstotnim deležem, trdna goriva – pretežno premog (15 %) in zemeljski plin (12 %).
Za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih energetskih virov, zato jih moramo nekoliko manj kot polovico uvoziti, merjeno po energijski vrednosti. Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2021 znašala 143.015 TJ, kar je bilo za 8,6 % več kot v letu 2020. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 % svojih potreb po energiji (57 % v 2020, 52 % v 2019), preostala količina (pretežno naftni derivati in zemeljski plin) je bila zagotovljena iz uvoza. Leta 2021 je bila tako odvisnost Slovenije od uvoza energije 47-odstotna. Največji delež domače proizvodnje energentov je v 2021 predstavljala jedrska energija (44,4 %), 35 % je bilo pridobljene iz obnovljivih virov (med njimi obnovljivi viri in odpadki (18,7 %). Hidroenergija je imela 12,1- odstotni delež in geotermalna ter sončna energija 3,3-odstotnega, premog in trdna goriva 21,4-odstotnega.
- Tudi v 2021 največ energije porabljeno v prometu, predvsem v cestnem
Količina energije, namenjena končni rabi je v letu 2021 znašala 201.844 TJ in se je glede na leto 2020 povečala za 7 %, predvsem zaradi ponovnega odprtja dejavnosti po epidemiji COVID-19 zaradi povečane mobilnosti prebivalstva. Največji, več kot 37-odstotni delež je predstavljala poraba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (28 %), sledili so gospodinjstva (24 %) ter drugi porabniki (11 %). Podatki o strukturi porabe energije v daljšem obdobju kažejo, da bo lahko prehod iz fosilnih virov na OVE le postopen, saj je pomemben del proizvodnje električne energije (1/3), večji del transporta ter pomemben del gospodinjstev in podjetij še vedno vezan na porabo fosilnih goriv, na kratek rok pa je omejujoč faktor predvsem obstoječa uporaba tehnologij. V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (skoraj 43 %), sledili so električna energija (24 %), obnovljivi viri energije (16 %), zemeljski plin (13 %), toplota (4 %) in trdna goriva (1 %).
- Končna poraba električne energije v 2021 nižja
Končna poraba električne energije v Sloveniji je v letu 2021 znašala 13.550 GWh kar je bilo za 3,9 % več v primerjavi z letom 2020. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so porabile 6.062 GWh oz. za 1,5 % več kot v predhodnem letu, gospodinjstva pa 3.803 GWh oz. za 4,6 % več kot v 2020. Sektor industrije in gradbeništva naj bi v letu 2021 porabil 44,7 % električne energije, sledijo gospodinjstva (28,1 %), drugi porabniki – storitvene dejavnosti (24,6 %), promet (1,7 %) in energetski sektor (0,7 %).
Cene električne energije za podjetja v 2021 višje
Cene električne energije so v drugi polovici leta 2021 ter v prvem četrtletju 2022 v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti. Rast cen električne energije v 2021 pripisujemo povečanemu globalnemu povpraševanju in visoki ceni zemeljskega plina. Na cene zemeljskega plina so vplivale neugodne vremenske razmere in negotovosti pri zagotavljanju oskrbovalnih poti iz Rusije, vse to ob zgodovinsko nizkem stanju zapolnjenosti skladišč plina. Razmere pa so še naprej močno odvisne od gibanja cen premoga, plina, nafte in emisijskih kuponov.
Na cene energentov na Slovenskem so že v 2021 vplivala neugodna gibanja nabavnih cen na trgu energentov, tako v zadnjem četrtletju leta 2021 kot tudi v letu 2022, ko so dosegla zgodovinsko visoke nivoje. Višje nakupne cene se v enem delu odražajo v cenah energentov za slovenske poslovne in gospodinjske odjemalce. Največji vpliv na rast cen električne energije so imele predvsem povišane cene zemeljskega plina ter emisijskih kuponov. Cene zemeljskega plina v Evropi so se v 2021 zvišale za 281 % v primerjavi z letom 20204. Na gibanje cene zemeljskega plina v drugi polovici leta 2021 je še naprej vplivalo gibanje cene nafte, premoga in emisijskih kuponov. Cena emisijskih kuponov je v začetku leta 2021 znašala 32,19 EUR na tono emisij, konec leta 2021 pa je cena narasla na 73,82 EUR/t, kar predstavlja 129-odstotno rast. Razlog za rast cen emisijskih kuponov je povečana proizvodnja električne energije v premogovnih termoelektrarnah, ki je bila potrebna zaradi pomanjkanja zemeljskega plina (nizek nivo skladišč v Evropi).
Višje cene električne energije in plina za podjetja v Sloveniji
Cena električne energije za podjetja (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), četrto leto zapored zvišuje. Cena električne energije je v letu 2021 za povprečnega negospodinjskega odjemalca znašala v povprečju 62,3 EUR/MWh (brez DDV), kar je v primerjavi z letom 2020 za 7,5 % več. Veleprodajne cene električne energije kot tudi zemeljskega plina so se v zadnjem letu močneje zvišale zaradi ekonomskih in tudi geopolitičnih vzrokov, kar ima vpliv tudi na rast drugih cen in nenazadnje na višjo inflacijo. Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2021 znašala 115,7 EUR/MWh in je bila za 7,9 % višja kot leta 2020.
Cena zemeljskega plina za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2021 znašala 26,4 EUR/MWh (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) in se je v obdobju enega leta zvišala za 36,5 %. Maloprodajna končna cena z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca za standardno porabniško skupino je v letu 2021 znašala 44,2 EUR/MWh in je bila za 31,2 % višja kot leta 2020.
- Poslovanje energetskih družb: Prihodki na ravni 17,5 mrd EUR
Prihodki od prodaje v energetiki so se po prekinitvi v 2020, kar je bilo predvsem posledica nižje prodaje naftnih derivatov v trgovini z naftnimi derivati zaradi vpliva pandemije covid-19, v 2021 ponovno povišali, tokrat na najvišjo raven. K rasti prihodkov sta najbolj prispevali dejavnosti trgovanje in distribucije z energenti ter posredništva in trgovine z gorivi. Na gibanje prihodkov je vplivala rast povpraševanja po energentih ter tudi rast cen. Na izjemne rezultate energetike kot celote pod črto je pomembno vplivala tudi dosežena poravnava s skupino General Electric v okviru investicije v B6 TEŠ, s katero je bil Termoelektrarni Šoštanj povrnjen velik delež škode, povezane z izgradnjo bloka 6. Poslovanje energetskega sektorja na osnovi podatkov o finančnem poslovanju gospodarskih družb (upoštevana nerevidirana in nekonsolidirana letna poročila) je bilo v 2021 na nivoju prihodkov boljše, saj je bila zaradi odprave omejitev poslovanja, predvsem pri storitvenih podjetjih po razglašeni epidemiji in višjem svetovnem povpraševanju, poraba energentov višja. Pet največjih družb v energetiki je celotne prihodke v enem letu povečalo med 56 in 135 %.
V energetiki je bilo v letu 2021 aktivnih 812 družb, 19 manj kot pred enim letom. Skupaj so ustvarile 17,5 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 5,8 mrd EUR oz. za polovico več kot v letu 2020. Med celotnimi prihodki je bilo čistih prihodkov za 16,5 mrd EUR, kar je bilo za 5,2 mrd EUR oz. za 46,2 % več kot v letu 2020. V zadnjih petih letih so celotni prihodki v povprečju porasli za 9,9 % na leto, čisti prihodki od prodaje pa za 9,2 % na leto.
Prihodki so se povečali v šestih dejavnostih, z izjemo premogovništva. Relativno in vrednostno se je celotni prihodek najbolj povečal v trgovanju in distribuciji z energetiko (+54 %; 3,1 mrd EUR) in v posredništvu in trgovini z gorivi (+52 %; 2,2 mrd EUR). K rasti celotnih prihodkov sta ti dve dejavnosti prispevali 56- in 39-odstotni delež. V rasti celotnih prihodkov je prispevala tudi proizvodnja električne energije (+250 mio EUR; +35 % rast), oskrba s paro in vodo (+41,5 mio EUR; 20 % rast), prenos električne energije (+33 mio EUR; 19 % rast) ter upravljanje energetskih trgov (+470 tiso EUR; 7 % rast). Premogovništvo je beležilo za 17,6 mio EUR manj (-16 %) celotnih prihodkov.
- Dodana vrednost višja za četrtino
Družbe v energetiki so ustvarile 1,7 mrd EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 344 mio EUR oz. za četrtino več kot v 2020. V zadnjih petih letih je dodana vrednost v povprečju porasla za 7,5 % na leto. Dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je porasla na 144.000 EUR oz. za četrtino, ob tem, da se je število zaposlenih povečalo za 0,8 % oz. za 90 oseb. Stroški dela v dodani vrednosti so znašali 32,7 % (38 % v 2020). Število zaposlenih je bilo v 2021 v energetiki (po delovnih urah) 11.802 oseb.
Socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je s pogovori s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES). Seznanil se je tudi z dogajanji v povezavi s Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije (KPPS) – konec novembra 2022 so bila sklicana pogajanja pogajalskih skupin delodajalcev in delojemalcev o Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Pogajanj so se na strani delojemalcev udeležili predstavniki Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), medtem ko predstavnikov Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) kljub vabilu na pogajanja ni bilo. EZS je SDRES še isti dan prosil za stališče o nadaljnjem sodelovanju SDRES na pogajanjih.
Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023
Skupščina je danes tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2023. »Če smo mislili, da bodo največji izzivi v tem letu cene energentov in cene surovin ter pomanjkanje kadrov, pa smo hitro ugotovili, da nas lahko presenetijo nepredvidljivi dogodki, celo vojna. Pozornost v EZS namenjamo razvoju energetskega sektorja, pred katerim so zelo zanimivi časi. Živimo energetski prehod, ki ga digitalizacija lahko pospeši – a nanj lahko tudi negativno vpliva. Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah bo torej ključno za uspeh, a bo terjalo veliko našega časa,« je ob tem poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc.
Cilji, ki bodo osredotočali delo EZS v letu 2023 (in tudi v prihodnje), so:
- povezovanje članov za skupne interese slovenske energetike, ki so: dvig energetske samozadostnosti države, podpora vsem nizkoogljičnim virom za proizvodnjo električne in toplotne energije, uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, skrbno ravnanje z energijo,
- stabilno poslovno okolje,
- socialni dialog,
- spodbujanje digitalne preobrazbe v slovenski energetiki.