V sredo, 8. aprila 2026, je v organizaciji Energetske zbornice Slovenije (EZS), ELES-a in Slovenskega združenja za energetiko (SZE) potekala strokovna konferenca Povezani in pametni energetski sistemi za cenovno dostopno daljinsko ogrevanje in hlajenje. Ključni poudarek je bil na medsektorskem povezovanju. »Prepričani smo, da je zeleni prehod projekt sodelovanja med vsemi deli energetike. Spodbujanje povezovanja sektorjev prispeva k razogljičenju tako na lokalni kot nacionalni ravni, zato je pomembno, da ga upoštevajo ključni energetski razvojni dokumenti lokalnih skupnosti in države. Kdor je moder, se povezuje in ustvarja v skupnosti,« je izpostavila izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak.
Defosilizacija sektorja ogrevanja z integriranim pristopom k energetskemu sistemu
»Čezsektorsko integrirani energetski sistemi predstavljajo pomembno dolgoročno rešitev za doseganje ciljev odpornosti in popolne defosilizacije na področju ogrevanja tako v Sloveniji kot celotni Evropi. Ker podpirajo uporabo različnih energentov in minimizirajo investicije v energetsko infrastrukturo, lahko z njimi preprečimo cenovne šoke in dolgoročno dosežemo najnižje stroške za končne uporabnike,« je ob tem poudaril mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v ELES-u.
ELES in danski sistemski operater Energienet.dk sta poenotila poglede glede integriranih energetskih sistemov in svoje izsledke predstavljata v študiji »Defossilisation of the heating sector with an integrated energy system approach« – Defosilizacija sektorja ogrevanja
z integriranim pristopom k energetskemu sistemu, ki je ob današnjem dogodku postala javno dostopna na spletni strani ELES. »Želimo si, da bi študija spodbudila različne akterje v Sloveniji, da povečajo prizadevanja na področju gradnje in posodabljanja integriranih energetskih sistemov, še posebej tistih, ki temeljijo na energetskih skupnostih in daljinskih sistemih ogrevanja,« je še izpostavil Salobir.
Da sta razogljičenje (dekarbonizacija) in elektrifikacija sektorja ogrevanja in hlajenja v EU prepočasni, je izpostavila Heidelinde Adensam iz generalnega direktorata za energijo v Evropski komisiji. Zato akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (EU Action Plan on Affordable Energy) vsebuje tudi področje toplote, načrt za energetsko učinkovitost (Energy Efficiency Roadmap) pa predstavlja strategije elektrifikacije in strategije ogrevanja in hlajenja, ki omogočajo sprostitev 11 % povpraševanja po toploti v EU z izkoriščanjem odpadne toplote. »Pospešiti je treba uvajanje inovativnih in trajnostnih tehnologij ogrevanja in hlajenja, znižati stroške energetskega sistema z boljšo integracijo sistema, maksimalno je treba izrabiti odpadno toploto in doseči učinkovito rabo biomase,« je jasna Heidelinde Adensam.
Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja eden ključnih stebrov energetskega prehoda
Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH) predstavljajo strateško kritično infrastrukturo v Sloveniji za povečanje zanesljivosti in odpornosti ogrevanje, povezovanja energetskih sektorjev z uravnoteženo elektrifikacijo in potrebno ozelenitvijo plinskega sektorja ter so eden ključnih stebrov energetskega prehoda. »S svojim potencialom za večjo energetsko neodvisnost in s tem povečanjem zanesljivosti oskrbe s toploto, potencialom za razogljičenje, cenovno konkurenčnostjo in okoljsko sprejemljivostjo predstavljajo strateško priložnost za preoblikovanje energetskega sistema v Sloveniji,« je na konferenci kasno povedal Ljubo Germič iz Energetike Maribor, sicer predsednik Sekcije za daljinsko ogrevanje pri Energetski zbornici Slovenije.
Po njegovih besedah bodo za potrebno preobrazbo in prehod na zelene vire energije in izrabo odvečne toplote, za razvoj in učinkovito izvedbo projektov nujno potrebni stabilen in jasen regulativni okvir, jasni, predvidljivi in dolgoročno dostopni finančni instrumenti, poenostavljeni administrativni postopki ter sistematično vključevanje različnih deležnikov. »Pri tem bo sodelovanje različnih energetskih sektorjev ne le željeno temveč nujno potrebno.«
Da bi sistemi SDOH lahko čim bolj učinkovito izvedli procese preobrazbe, so v Sekciji za daljinsko ogrevanje pripravili študijo »Vizija razvoja SDOH za konkurenčno oskrbo z daljinsko toploto do leta 2025 in s pogledom do leta 2050«. Študija temelji na pripravljenih trajnostnih načrtih sistemov SDOH, ki kažejo, da bodo SDOH dosegli vse cilje do leta 2030 in pogoje učinkovitosti do leta 2040, ob tem pa bodo zmožni hkrati zagotoviti konkurenčne cene daljinske toplote. »Treba pa se je zavedati, da bo za izvedbo ukrepov iz trajnostnih načrtov in ohranjanja konkurenčnosti cen daljinske toplote potrebno zagotoviti okrog 400 mio EUR podpor do leta 2035, in sicer na predvidljiv in stabilni način,« opozarja Germič in dodaja, da je to še vedno 2-3-krat ceneje od potrebnih podpor za individualne trajnostne rešitve ogrevanja.
Dr. Andrej Kitanovski s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, član Slovenskega združenja za energetiko, prav tako ocenjuje, da so sodobni sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH) ključni stebri prehoda na pametne energetske sisteme. Kajti, kot pravi Kitanovski: »Omogočajo poglobljeno sektorsko povezovanje med toplotnim, električnim in plinskim sektorjem ter izkoriščajo sinergije med ključnimi učinki, kot so integracija obnovljivih virov energije, povečanje učinkovitosti z rekuperacijo toplote, razogljičenje, večja fleksibilnost, ekonomska odpornost, zmanjšanje stroškov, energetska varnost, socialna enakost, varstvo okolja in koristi za javno zdravje. Ti učinki se medsebojno krepijo v okviru sistemov SDOH.«
Predstavitve dobrih praks podjetij
Amer Karabegović, predstavnik Danfossa ter Slovenskega združenja za energetiko, se je v svoji predstavitvi posvetil vprašanju, zakaj je energetski prehod Slovenije odvisen od toplote, učinkovitosti in sistemskega razmišljanja. »Energetski prehod v Republiki Sloveniji zahteva okrepljeno sistemsko integracijo energetskih tokov, zlasti na področju ogrevanja in hlajenja, ki predstavljata pomemben delež končne rabe energije. Kljub razpoložljivosti različnih virov ostaja velik del odpadne toplote neizkoriščen, kar zmanjšuje učinkovitost sistema in povečuje stroške oskrbe. Za doseganje nacionalnih in evropskih ciljev je potrebno preiti iz sektorskega upravljanja v celostni pristop, ki omogoča povezovanje električne energije, toplote, shranjevanja in digitalnih rešitev,« ocenjuje.
Ključno vlogo pri tem ima regulativni okvir, ki mora zagotoviti:
- sistematično identifikacijo, vrednotenje in uporabo odpadne toplote,
- spodbujanje nizkotemperaturnih in učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja,
- diverzifikacijo virov toplote ter njihovo integracijo v enoten sistem.
»Takšen pristop omogoča bolj učinkovito rabo energije, zmanjšanje koničnih obremenitev, znižanje stroškov ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, hkrati pa krepi energetsko varnost in odpornost sistema. Koncept HeatSync.SI predstavlja izvedljiv okvir za uresničevanje teh ciljev na sistemski ravni,« je poudaril Karabegović.
Janez Ramšak iz Komunalnega podjetja Velenje je predstavil izzive daljinskega ogrevanja v okviru preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. »Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini poteka postopno – od obnove omrežja in toplotnih postaj do vključevanja obnovljivih virov ter energetske sanacije stavb. Gre za enega največjih razvojnih izzivov za lokalno skupnost, saj zahteva obsežna vlaganja v novo infrastrukturo in prehod na trajnostne vire toplote,« pravi Ramšak in poudarja, da razpoložljiva sredstva predstavljajo le del potrebnih investicij, zato se občine soočajo z zahtevnim zagotavljanjem lastnega deleža, dodatno obremenjevanje odjemalcev pa ni sprejemljivo.
Cena toplote se je namreč v zadnjih letih že občutno zvišala, kar še dodatno poudarja potrebo po dolgoročno vzdržnih rešitvah. Poseben izziv po njegovih besedah predstavlja tudi prehodno obdobje, v katerem je cena toplote regulirana, medtem ko ostaja odprto vprašanje stabilnosti sistema po njegovem izteku. Zato je ključno zagotoviti ustrezne finančne in sistemske rešitve, ki bodo omogočile pravičen prehod brez nesorazmernega bremena za lokalne skupnosti in odjemalce. »Kljub tem izzivom projekt temelji na sodelovanju lokalne skupnosti, države in evropskih institucij ter predstavlja pomemben korak v smeri zelenega prehoda in dolgoročne energetske preobrazbe regije,« pravi.
Primož Škerl, vodja sektorja za proizvodnjo iz Energetike Ljubljana, se je posvetil virtualni toplarni. Pojasnil je, da konice odjema toplote predstavljalo precejšnjo obremenitev za proizvodne vire zaradi svoje intenzivnosti in kratkotrajnosti. »Zaradi njih je včasih potrebno celo zagnati dodaten vir, kar je stroškovno in okoljsko lahko vprašljivo. V okviru projekta EU Senergy Nets smo poizkusili proizvodnjo razbremeniti z nižanjem konic odjema toplote pri odjemalcih, s čimer smo ustvarili t. i. virtualno toplarno, torej učinek, kot da bi obratovali z dodatnim virom. Obenem smo ta učinek uspešno preizkusili z dejanskim nižanjem proizvodnje toplote in elektrike na soproizvodni enoti,« je dejal Škerl.
Alen Kolman, vodja proizvodnje iz Energetike Maribor, je predstavil energetsko-ekonomsko optimizacijo proizvodnih virov Energetike Maribor v kotlovnici Pristan, kar je tudi konkretni primer medsektorskega povezovanja. »Koncept energetsko-ekonomske optimizacije kotlovnice Pristan predstavlja primer povezovanja energetskih sektorjev (elektrike in toplote), kjer so v enoten, fleksibilen sistem povezani kogeneracija, visoko temperaturna toplotna črpalka, sončna elektrarna (SE) in baterijski hranilnik. Bistvo je v tem, da se toplota in električna energija ne obravnavata ločeno, temveč se medsebojno podpirata: lastna proizvodnja elektrike iz kogeneracije in sončne elektrarne napaja toplotno črpalko, baterija omogoča izravnavo cenovnih nihanj na trgu elektrike, digitalni dvojček pa v realnem času optimizira obratovanje glede na cene, potrebe sistema in razpoložljive vire,« je razložil Kolman in pristavil, da »takšno sektorsko povezovanje povečuje energetsko samozadostnost, omogoča večji delež obnovljivih virov, znižuje stroške proizvodnje toplote ter dolgoročno prispeva k stabilnejšemu in ekonomsko učinkovitejšemu daljinskemu ogrevanju za odjemalce«.
Etjan Kiralj, razvojni inženir iz Energetike Maribor, je udeležencem približal tržno vodeno obratovanje kogeneracijske naprave v sistemu daljinskega ogrevanja. »Po izteku obratovalne podpore na SPTE enoti TOM III smo poleg izvajanja sistemskih storitev prešli na tržno vodeno obratovanje, ki temelji na cenah električne energije na trgu za dan vnaprej (Day Ahead). V ta namen je bil razvit algoritem, ki analizira dnevne tržne pogoje, določi optimalno časovno okno obratovanja ter na podlagi celovitega ekonomskega modela ustvari objektivno odločitev o smiselnosti obratovanja,« je dejal Kiralj. Dodal je še, da algoritem upošteva tako tržne kot tehnične omejitve ter alternativne prihodke iz sistemskih storitev, s čimer omogoča robustno, avtomatizirano in ponovljivo odločanje v pogojih popolne tržne izpostavljenosti.
*****
Strokovna konferenca Povezani in pametni energetski sistemi za cenovno dostopno daljinsko ogrevanje in hlajenje je združila ključne deležnike več energetskih sektorjev – od elektrike in plina do toplote in odpadkov – z namenom, da skupaj predstavimo prednosti medsektorskega sodelovanja. Slike z dogodka so na voljo TUKAJ.
EZS, ELES in SZE se iskreno zahvaljujejo vsem gostom, ki so prispevali k odlični vsebini konference. Hvala tudi vsem udeležencem, ki ste s svojo navzočnostjo poskrbeli za dobro energijo na dogodku.