Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021

21. 05. 2021

V drugi polovici leta 2021, od 1. julija do 31. decembra 2021, bo Slovenija drugič predsedovala Svetu EU. Slovenija je prvič predsedovala v prvi polovici leta 2008.

Šestmesečni program slovenskega predsedovanja temelji na 18-mesečnem programu trio predsedstva Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki je bil sprejet junija 2020.

Med ključnimi nalogami tria so odpravljanje posledic pandemije novega koronavirusa, ponovna vzpostavitev normalnega delovanja evropskih družb in okrevanje gospodarstev. Predvideni so ukrepi za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, ob upoštevanju prehoda na zeleno gospodarstvo in digitalno preobrazbo. Ena od nalog je tudi izboljšanje evropske odpornosti na krize in izoblikovanje načrtov za ravnanje v izrednih razmerah, kot so pandemije, globalni kibernetski napadi in migracijski pritisk. Med zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami je ambiciozna politika do vzhodnega in južnega sosedstva, s ponovno potrditvijo evropske perspektive Zahodnega Balkana.  

Šestmesečni program predsedovanja je razdeljen na dva dela. Prvi del zajema pregled vseh tistih zadev, ki jim posamezno predsedstvo želi nameniti posebno pozornost v času vodenja Sveta EU. Gre za tako imenovane prednostne naloge predsedovanja. Drugi del, ki je bistveno obširnejši, v največji meri sledi tako imenovani podedovani agendi. Gre za akte, ki so že na dnevnem redu Sveta EU ali pa jih bo Evropska komisija v okviru svojega delovnega programa predložila v obravnavo v času predsedovanja. Program predsedovanja država ob prevzemu funkcije predstavi v Evropskem parlamentu in širši javnosti.

Energetska unija

Trio predsedujočih želi vzpostaviti energetsko unijo prek integriranega, medsebojno povezanega in ustrezno delujočega evropskega energetskega trga, naravnanega k trajnostni energiji in prehodu na podnebno nevtralnost. Preučilo bo, v kolikšni meri lahko energetski sektor prispeva k okrevanju po pandemiji Covid-19. Naslednja tri predsedstva bodo pri izvajanju upravljanja energetske unije in okvira energetske politike do leta 2030 spodbujala tesno sodelovanje in izmenjavo med državami članicami. Poleg tega z zanimanjem pričakujejo pobude Komisije za energetski sektor, med drugim nov pristop k izkoriščanju potenciala energije iz obnovljivih virov na morju v Evropi, inovativnih goriv, ukrepe za pomoč pri pametnem povezovanju sektorjev, vključno z olajšanim razogljičenjem plinskega sektorja in prilagoditvijo obstoječe uredbe TEN-E z vidika podnebno nevtralnega gospodarstva, da bomo zagotovili energetsko infrastrukturo, ki bo ustrezala svojemu namenu.

Uredba za vseevropsko energetsko infrastrukturo

Pri podedovani agendi slovensko ministrstvo za infrastrukturo (MzI) načrtuje nadaljevanje in po možnosti zaključek pogajanj glede predloga Uredbe za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Če bo splošni pristop v Svetu EU dosežen do junija v času portugalskega predsedstva, potem bi lahko pogajanja z Evropskim parlamentom zaključili do decembrskega formalnega zasedanja ministrov EU za energijo (predvidoma bo to potekalo 2. decembra 2021), s čimer bi bil dosežen politični dogovor glede omenjene uredbe.

Sveženj »Pripravljeni na 55« (“Fit for 55 Package”)

Na osnovi evropskega zelenega dogovora Evropska komisija pripravlja prenovo ustrezne podnebne in energetske zakonodaje, da bo ta usklajena z novo predlaganim ciljem zmanjšanja toplogrednih emisij za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To bo združeno v paketu, imenovanemu »Pripravljeni na 55«, ki ga bo Komisija obelodanila 14. julija 2021. Zakonodajni sveženj bo zajemal vse, od obnovljivih virov energije do energetske učinkovitosti, stavb, rabe zemljišč, obdavčitve energije, delitve napora in trgovanja z emisijami ter široko paleto drugih zakonodajnih aktov. Podnebna in energetska diplomacija ostaja prednostna naloga v odnosu do zunanjih partnerjev. Cilj slovenskega predsedstva je predstaviti poročilo o napredku pogajanj decembra 2021 in dosje predati francoskemu predsedstvu, ki se začne 1. januarja 2022.

Dogodki v času predsedovanja Slovenije:

• 21. – 23. september 2021: skupno neformalno zasedanje prometnih in energetskih ministrov, ki bo namenjeno predvsem vprašanjem, ki so presečna med energetskim in prometnim sektorjem, torej elektrifikaciji prometa, obveznostim glede alternativnih goriv in infrastrukturi za alternativna goriva v prometu. Takrat bomo organizirali tudi ločeno srečanje energetskih ministrov, posvečeno aktualnemu zakonodajnemu paketu »Pripravljeni na 55«, in ministrsko zasedanje pobude za povezanost energetike Srednje in JV Evrope (CESEC).

• 25. – 26. november 2021: v Ljubljani bo potekala 15. redna letna konferenca o Strateškem energetskem tehnološkem načrtu s široko mednarodno udeležbo. To bo tudi edini za javnost odprti dogodek v času slovenskega predsedovanja, organiziran v sodelovanju z Evropsko komisijo.

VEČ o predsedovanju Slovenije Svetu EU 2021: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/predsedovanje-slovenije-svetu-eu-2021/