Zemeljski plin, večinoma uvožen, je bil več desetletij temelj energetskega sektorja Evropske unije. Kako se bosta razvijala dobava in odjem zemeljskega plina v Evropski uniji, ki si je zastavila stroge cilje razogljičenja, ki naj bi bili doseženi že do leta 2040, in še zahtevnejše cilje, predvidene za leto 2050? Kako se bosta razvijala ponudba in povpraševanje obnovljivih plinov (biometan, sintetični metan in zeleni vodik)?
Kakšno vlogo bi lahko imela obstoječa infrastruktura (zemeljskega) plina v razogljičeni prihodnosti in kakšne nove vrste infrastrukture bi potrebovali? Na kakšen način se bodo razvijali plinski sistemi, regulatorni predpisi in naložbeni okvirji, ki bodo podprli stroškovno učinkovit prehod v razogljičeno prihodnost plina v konkurenčnem tržnem okolju in bodo v korist potrošnika?
Kakšna tveganja in ovire lahko pričakujemo na poti do leta 2050?
Nenazadnje, kakšna je napoved za prihajajočo zimo ob visokih cenah plina?
Na nekatera od teh vprašanj smo poskušali odgovoriti na spletnem seminarju SAEE/IAEE Prihodnost plina v Evropi in napoved zimske oskrbe, ki ga je vodila Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS).
*****
Razmere na trgu naj bi se spomladi umirile
»Cene plina odražajo rekordno nestabilnost. Od aprila 2021 do sredine oktobra 2021 so se cene električne energije zvišale za več kot 200 %, glavni dejavnik pa so bile visoke cene plina, ki so se v istem časovnem obdobju zvišale za več kot 400 %. Neodzivnost pri uvozu plina po plinovodih, nizke ravni zalog, upad domače proizvodnje in okrevanje odjema plina v obdobju po izbruhu covid-19 so prispevali k zelo visokim cenam plina,« je povedal Dennis Hesseling, vodja oddelka za infrastrukturo, plin in maloprodajo pri Agenciji EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) na spletnem seminarju Prihodnost plina v Evropi in napoved za prihajajočo zimo, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE), v sodelovanju z dr. Boykom Nitzevom in Mednarodnim združenjem za energetsko ekonomiko (IAEE).
Hesseling je dodal, da naj bi se zaostrene tržne razmere spomladi umirile. Trenutno smo bolj priča težavam zaradi visokih cen in velike nestabilnosti kot zaradi dejanskega pomanjkanja plina. »Trenutna zasnova plinskega trga EU je odporna in je potrošnikom v zadnjem desetletju prinesla znatne koristi. Za ublažitev cenovnih šokov je treba najti ravnovesje med učinkovitostjo in prožnostjo delovanja trga ter zavarovalnimi mehanizmi,« je dejal Hesseling in dodal, da se postavlja vprašanje, ali bi bolj usklajena regulacija skladiščnih zmogljivosti lahko učinkovito podpirala varnost oskrbe, pri čemer je treba preučiti različne regulativne možnosti, ki so na voljo.
Trenutno plinski sektor predstavlja približno eno četrtino izpustov ogljika v EU. Količina nizkoogljičnih plinov se je, ob nizkem izhodišču, v zadnjem desetletju podvojila. Proizvodnja je osredotočena na bioplin in biometan, ki predstavljata 15 % domače proizvodnje plina v EU in 3,8 % porabe v letu 2019. Večina bioplina se porabi v bližini proizvodnega mesta za ogrevanje, proizvodnjo električne energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Vbrizgavanje biometana je na splošno nižje zaradi višjih proizvodnih stroškov, kakovosti plina in drugih tehničnih omejitev.
V prihodnosti bi lahko povečali ponudbo bioplinov: proizvodnja bioplina v EU bi se lahko do leta 2030 podvojila oziroma početverila do leta 2050, kar bi pokrilo 25 % povpraševanja.
Večina porabe vodika je povezana z dvema panogama: rafinerijami nafte in obrati za proizvodnjo amonijaka. Vodik naj bi do leta 2030 dosegel skupno 13 % porabe plina v EU, predvidoma hitreje kot OVE-E: najprej za povpraševanje iz rafinerij in proizvodnje amonijaka, nato v drugih področnih panogah, ki jih je težko elektrificirati, kot so jeklo, železo in cement. Vodik bo ključni element razogljičenja plinskega sektorja.
»V skladu s cilji politike EU je ACER zavezan, da z obravnavanjem ustreznih vidikov v svojih regulativnih nalogah, spodbuja razogljičenje z najnižjimi možnimi stroški v energetskem sektorju na splošno in zlasti v plinskem sektorju,« je tudi poudaril Hesseling.
Nova paradigma: Kratkoročne pogodbe
Götz Lincke, generalni direktor družbe PRISMA European Capacity Platform GmbH, platforme za dražbo zmogljivosti plinovodov za zemeljski plin, je opozoril na novo paradigmo plinskih trgov v obliki vse krajših pogodbenih rokov. V preteklosti so bile pogodbe sklenjene za 15 ali 20 let, vendar se te pogodbe iztekajo. Vidi, da je nestabilnost cen povezana tudi s spremenjenim obnašanjem trgovcev in uporabnikov. V prihodnosti bi se moralo vzpostaviti ravnovesje med tveganji in nizkimi cenami plina.
»Plinski sistem bo obstajal tudi po letu 2050, vendar bo šel v korak s časom. Danes smo priča dvema glavnima epohalnima spremembama v energetskem svetu: na eni strani digitalni preobrazbi v vsakem delu oskrbovalne verige z energijo in na drugi strani energetskemu prehodu. Za spodbujanje prehoda bodo vodik in obnovljivi viri energije vedno bolj pomembni, dolgoročno pa bosta elektrika brez ogljika in razogljičen sektor plina edini možni scenarij,« je dejal Lincke in dodal, da vsaka pomembna sprememba izhaja iz ljudi. »Za sedanje in prihodnje inovacije je za nas najpomembnejša izmenjava idej, razprava o rešitvah in spodbujanje enotnosti,« je zaključil Lincke.
Projekt evropske vodikove hrbtenice
Predsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) Sarah Jezernik Konovšek, namestnica generalnega direktorja družbe Plinovodi, je povedala, da je zdaj jasno, da bo plin del energetske mešanice tudi v prihodnje, še desetletja. »Kolikor je mogoče, spremljamo in podpiramo različne projekte na področju obnovljivega plina in vodika. Letos smo se pridružili tudi projektu Evropska vodikovodnaa hrbtenica, ki predvideva 40.000 km vodikovih cevovodov v 21. sodelujočih državah do leta 2040. Načrtuje se, da bo skoraj 70 % vodikovih cevovodov preoblikovanih iz že obstoječih plinovodov za zemeljski plin, kar bo močno zmanjšalo stroške naložbe,” je povedala Jezernik Konovšek.
Prihodnje leto bo SAEE organiziralo tretjo nacionalno Znanstveno akademsko konferenco pod pokroviteljstvom Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo združila študente, akademike, raziskovalce in poslovneže. SAEE bo podelilo tudi nagrado za najboljši študentski prispevek.
Oglejte si: Spletni seminar združenja: Prihodnost plina v Evropi in napoved zimske oskrbe
Opomba za urednike:
Dennis Hesseling
Vodja oddelka za infrastrukturo, plin in maloprodajo v Agenciji EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), kjer dela zadnjih 9 let. Dennis Hesseling se je ACERju pridružil leta 2012. Njegovo delo je osredotočeno na spremljanje izvajanja kodeksov plinovodnega omrežja, izdajanje mnenj, poročil in odločitev o infrastrukturi ter objavo letnega poročila o spremljanju trga. Je član vodstvene ekipe ACERja in (od leta 2016) predstavnik ACERja v Odboru regulatorjev Energetske skupnosti.
Preden se je pridružil ACERju, je delal za Nizozemski organ za potrošnike in trg, kjer je bil odgovoren za nadzor združitev in uveljavljanje protimonopolnih ukrepov na energetskem, telekomunikacijskem in medijskem področju. Pred tem je od leta 2002 delal v oddelku za energetsko regulacijo, predvsem na področju plina. G. Hesseling ima doktorat iz matematike.
Götz Lincke
Lincke je že desetletje generalni direktor družbe PRISMA European Capacity Platform GmbH. S skoraj dvajsetimi leti izkušenj na energetskem področju, s strastjo do inovacij, je v tej vlogi predan strateškemu in operativnemu razvoju PRISME, vodilne platforme za trgovanje s plinskimi zmogljivostmi v Evropi.
Preden se je pridružil PRISMI, je bil Götz vodja tržne regulacije pri Alpiq Trading AG/Švica, pred tem pa podpredsednik tržne regulacije pri E.ON AG/Düsseldorf. Delal je tudi za Centrica plc in za Duke Energy Intl. v Veliki Britaniji.
Götz je doktoriral na londonski univerzi/Anglija, magistriral iz evropske energije na univerzi Dundee/Škotska in diplomiral na Univerzi v Göttingenu/Nemčija.
