Prioritete dela sekcij EZS v letu 2026

05. 01. 2026

V sklopu EZS deluje šest sekcij, ki v letu 2026 napovedujejo aktivno delovanje. Oglejte si, katere aktivnosti so načrtovane ter na katera področja se bodo posamezne sekcije v tem letu osredotočale.

Sekcija Eurelectric

Eurelectric je evropsko združenje elektroenergetike, ustanovljeno leta 1989, ki danes vključuje 3.500 evropskih družb z 970.000 zaposlenimi. Skupno vizijo podpirajo trije temeljni stebri: krepitev varnosti (zanesljivosti) oskrbe z elektrifikacijo velikega obsega; spodbujanje širitve in digitalizacije električnih omrežij; spodbujanje pravične razdelitve tveganj in koristi. Slovenska sekcija Eurelectric, ki danes deluje pod okriljem Energetske zbornice Slovenije (EZS), je bila ustanovljena leta 2004. V letu 2025 vodstvu sekcije (predsednik Uroš Blažica, Elektro Primorska d.d., podpredsednica mag. Saša Podlogar Žnidaršič, HSE d.o.o.) poteče dvoletni mandat, zato bo sekcija decembra 2025 izvedla volitve novega vodstva.

Člani slovenske Sekcije Eurelectric se redno udeležujejo sestankov delovnih skupin v okviru združenja Eurelectric in na podlagi temeljitih analiz trga, tehnologij in zakonodaje, razpravljajo o vprašanjih, pomembnih za dejavnost elektroenergetike v Evropski uniji in Sloveniji ter skušajo identificirati skupni interes in vključiti stališča slovenske Sekcije Eurelectric v stališča Eurelectric, ki so posredovana Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in drugim relevantnim odločevalcem na ravni EU. Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dosežkih in aktivnostih združenja Eurelectric v Evropski uniji, za izmenjavo informacij in dobrih praks ter seznanitev s študijami, stališči, gradivi in seminarji Eurelectric.

Tako bodo v letu 2026 člani Sekcije Eurelectric proaktivno vključeni v delo delovnih skupin na področju proizvodnje električne energije, razvoja trga, naložbenih politik, distribucije, elektrifikacije ter okoljskih in trajnostnih politik. V letu 2026 bo Eurelectric še naprej največ pozornosti namenil zanesljivosti oskrbe, elektrifikaciji, konkurenčnosti industrije, z novim poudarkom tudi na umetni inteligenci.

Sekcija Eurelectric bo v letu 2026 aktivno sodelovala pri:

  • pripravi Akcijskega načrta za elektrifikacijo,
  • pripravi svežnja zakonodaje za pospešitev naložb v nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja, tudi v luči pospešenega razvoja in vlaganja v polnilno infrastrukturo za električna osebna vozila in težka tovorna vozila,
  • pripravi energetske zakonodaje za obdobje po letu 2030 s ciljem pravične porazdelitve bremen med sektorju pri doseganju podnebnih ciljev,
  • beli knjigi o nadaljnji integraciji elektroenergetskega trga, s poudarkom na iskanju ravnovesja med obveznostmi proizvajalcev, dobaviteljev, odjemalcev in države za doseganje zelenega prehoda,
  • implementaciji mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in pripravi na uvedbo EU ETS II s ciljem vzpostaviti predvidljivo regulatorno okolje,
  • pripravi novega finančnega okvira EU 2027-2034 za zagotovitev zadostnih spodbud za investicije v zeleni prehod,
  • spremljanju priprave strateškega načrta o umetni inteligenci v energetskem sektorju,
  • zagovarjanju vloge jedrske energije kot pomembnega stebra za doseganje podnebne nevtralnosti EU,
  • zagovarjanju vloge hidroelektrarn kot pomembnega obnovljivega vira ter doprinosa k zagotavljanju fleksibilnosti elektroenergetskega sistema ter črpalnih hidroelektrarn kot pomembne tehnologije shranjevanja električne energije,
  • zagovarjanju vloge fleksibilnosti in shranjevanja energije v elektroenergetskem sistemu,
  • ustrezni umestitvi proizvodnje, dobave, rabe in skladiščenja vodika v zakonodajo,
  • pripravi zakonodaje za opolnomočenje državljanov na področju energetike.

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (IPET)

Sekcija za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (sekcija IPET) je bila ustanovljena v letu 2010 in tako že 15 let opravlja interdisciplinarno delo na področjih izmenjave podatkov na trgu z električno energijo in plinom. Predsednik sekcije je za obdobje od 1. 6. 2025 do 31. 5. 2027 David Copič (Borzen), podpredsednika pa sta Saša Krašna Halilagić (GEN-I) ter dr. Janez Stergar (Agencija za energijo).

Člani Sekcije IPET so operaterji, proizvajalci, dobavitelji, ponudnikov energetskih ter podatkovnih storitev ter tudi regulator trga. Velika dodana vrednost sekcije IPET so prav različne vloge njenih članov, ki jih imajo na trgu z električno energijo in plinom, saj to omogoča celovitejši pogled na izzive in priložnosti na področju delovanja sekcije. Sekcija IPET se zavzema za krepitev sodelovanja med različnimi deležniki na energetskem trgu in se osredotoča na iskanje najboljših rešitev pri implementaciji novih in spremenjenih procesov ter formatov pri izmenjavah podatkov.

Aktivnosti sekcije IPET za leto 2026 bodo prvenstveno usmerjene v:

  • pripravo predlogov in priporočil v povezavi z zagotavljanem kakovosti in širjenja nabora podatkov, ki bi omogočali boljše napovedovanje odjema in proizvodnje;
  • pripravo predlogov za tehnično optimizacijo izmenjave podatkov med Centralnim elektroenergetskim portalom Slovenije (CEEPS) in dobavitelji – v okviru novoustanovljene delovne skupine;
  • priporočila glede potrebnih dopolnitev izmenjave podatkov med deležniki v okviru posodobitev omrežninskega akta;
  • spremljanje razvoja novih dobavnih modelov: skupnostne samooskrbe, energetske skupnosti, podredne meritve, souporaba, (neodvisna) agregacija idr. ter priprava priporočil v povezavi z optimizacijo procesov izmenjave podatkov med vpletenimi deležniki.

V sodelovanju z EZS ter ostalimi sekcijami, ki delujejo pod njenim okriljem, bomo v sekciji  IPET pripravljali ter usklajevali predloge sprememb predpisov in praks ter jih naslovil na ustrezne inštitucije. Sekcija IPET bo kot vselej tudi v letu 2026 delovala kot povezovalni člen med člani in njihovimi različnimi vlogami ter izkoriščala izkušnje, znanje, dobre prakse ter medsebojno zaupanje, pridobljeno pri dosedanjem delu.

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE)

Sekcija Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) je bila ustanovljena 15. julija 2015. Dva meseca za tem, 14. septembra 2015, jo je Mednarodno združenje za energetsko ekonomiko (International Association for Energy Economics – IAEE) potrdilo za svojo 30. nacionalno podružnico. Člani so za predsednika sekcije za novo mandatno obdobje 2025–2027 ponovno izvolili mag. Marka Ileršiča (Plinovodi d.o.o.), za podpredsednico pa dr. Nevenko Hrovatin (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani).

Glavne načrtovane aktivnosti SAEE v letu 2026 so:

  • dve oz. tri redne seje, na katerih se poleg pregleda dela in aktualnih dogodkov izvedejo tudi strokovna predavanja s področja energetske ekonomike in managementa,
  • organizacija 5. konference SAEE 2026 v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani (CPOEF) in EZS (jesen 2026) – to bo osredja aktivnost SAEE v letu 2026. Konferenca bo vključevala plenarni del s poudarkom na aktualnih temah, vključno z zelenim prehodom in kadri, z vključitvijo najvidnejših domačih in tujih deležnikov v energet, ki mu bo sledila predstavitev raziskovalnih prispevkov s področja energetske ekonomike po tematskih sekcijah. Podeljena bo tudi nagrada za najboljši študentski raziskovalni prispevek.
  • aktivnosti za uresničevanje usmeritev Manifesta energetske ekonomike, ki je bil noveliran leta 2023,
  • povezovanje z ostalimi sekcijami, ki delujejo v okviru EZS, ter s sorodnimi organizacijami/združenji,
  • aktivno sodelovanje članov SAEE na dogodkih sorodnih organizacij/združenj v Sloveniji,
  • sodelovanje pri delu IAEE in na dogodkih IAEE (webinarji, konference …),
  • udeležba na srečanju vodij evropskih podružnic IAEE (European Affiliate Leaders Meeting) in na srečanju članov IAEE,
  • aktivna udeležba z raziskovalnimi prispevki na konferencah IAEE,
  • predvideno delo podpredsednice SAEE prof. Hrovatin v Svetu IAEE (IAEE Council) – predlagana je namreč za imenovanje v Svet IAEE.

Sekcija za daljinsko ogrevanje (DO)

Sekcija za daljinsko ogrevanje (DO) je bila ustanovljena 7. aprila 2016 z namenom, da združi podjetja s področja dejavnosti daljinske oskrbe s toploto. Sekcija je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje podjetij, ki so se povezala z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks, načrtovanja razvojnih modelov glede na usmeritve na področju daljinske energetike v EU in Sloveniji, ter sodelovanja pri oblikovanju, spreminjanju in dopolnjevanju zakonodaje in predpisov, ki se nanašajo na dejavnost članov sekcije. Sekcijo vse od njene ustanovitve vodita predsednik Ljubo Germič (Energetika Maribor d.o.o.) in podpredsednik Aleš Cjuha (Energetika Ljubljana d.o.o.). Vodstvu sekcije se v letu 2026 izteka mandat, zato bo spomladanska seja sekcije volilna. V letu 2026 sta sicer predvideni najmanj dve srečanji članov sekcije.

Sekcija bo v letu 2026 izvajala svoje aktivnosti v smeri uresničevanja usmeritev »Primerjalne študije podjetij daljinskega ogrevanja« iz leta 2020 z upoštevanjem sprememb kot odziv na turbulentna dogajanja na področju energetskega sektorja v zadnjem obdobju. Ravno spremembe in strožje zahteve, ki jih distributerjem toplote naslavljata nov Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) in sveženj direktiv »Pripravljeni na 55« so narekovale potrebo po novelaciji primerjalne študije »Vizija razvoja SDOH za konkurenčno oskrbo z daljinsko toploto do leta 2025 in s pogledom do leta 2050«, h kateri so člani sekcije pristopili v letu že v 2025 in se bo predvidoma zaključila do konca februarja 2026.

Začelo se je investicijsko zahtevno obdobje t. i. pametne in zelene preobrazbe sistemov DO in v podjetjih že tečejo projekti, s katerimi bo preobrazba postopno uresničena. S projekti se zasledujeta primarna cilja: izpolnjevanje kriterijev za učinkovitost sistema DO ter povečevanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in odvečne toplote v strukturi proizvodnje toplote. Aktivnosti sekcije bodo usmerjene v identifikacijo, načrtovanje in izvedbo najprimernejših projektnih rešitev ter zagotavljanje možnosti koriščenja finančnih spodbud iz različnih virov in javnih pozivov. Le z ustreznimi finančnimi podporami projektom lahko zagotovimo njihovo realizacijo ob vzdržnih in konkurenčnih cenah toplote.

V prihodnjem letu se nadaljuje prenos zahtev zakonodajnega svežnja »Pripravljeni na 55«, ki operaterje daljinskih sistemov postavlja pred nove izzive (že omenjena učinkovitost sistemov ter povečanje deleža OVE in odvečne toplote), v nacionalno zakonodajo. V sekciji se bodo aktivno vključevali v javne obravnave zakonodajnih predlogov in usmerjali člane k sprejemu pravilnih odločitev za preobrazbo sistemov.

Kot ena ključnih usmeritev delovanja sekcije je sodelovanje z različnimi sektorji doma in v tujini. Pomembno pozornost bodo namenili tudi raziskovalno razvojni dejavnosti, zato se bodo kot že do sedaj vključevali v različne razvojne projekte s področja delovanja sekcije. V letu 2026 bodo potekale in se zaključile aktivnosti v povezavi s podporo projektu »HEAT 35 – Transforming district heating systems of Central Europe into sustainable and efficient heating and cooling systems by 2035«, ki izhajajo iz v letu 2024 podpisane pogodbe o sodelovanju. Aktivno se bomo odzivali in sodelovali na domačih in mednarodnih konferencah, na katerih bomo predstavljali svoje izkušnje in dosedanje delo ter razvojne usmeritve. V iskanju najboljših rešitev bomo sledili dobrim praksam in jih poskušali vgrajevati v svoje razvojne programe.

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE)

Sekcija za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) je bila ustanovljena 18. oktobra 2017. Združuje dobavitelje električne energije in skrbi za izmenjavo mnenj, medsebojno informiranje in sodelovanje članov na področju vsebin, ki vplivajo na področje dobave energije končnim odjemalcem. Namen sekcije je skupno nastopanje in aktivno sodelovanje pri zakonodajnih postopkih in postopkih sprejemanja drugih predpisov ter usklajevanju pri implementacijah predpisov v operativno izvedbo. Predsednik sekcije je mag. Sebastijan Roudi (ECE, d.o.o.).

Sekcija SVDEE se je v letu 2025 intenzivno ukvarjala z zakonodajo v povezavi z letnimi neto meritvami (»net metering«) in vplivom na dobavitelje, z novim okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework – CISAF) in nižjimi cenami za določen segment industrije, z novelo omrežninskega akta, z novimi Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) in z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE-A). Kot sekcija so aktivno dajali pripombe in poskušali pomagati pri oblikovanju vsebin navedene zakonodaje oziroma pravil. Sodelovali so tudi na treh novinarskih konferencah – glede stanja na področju cen energije za končne odjemalce (maj in september) ter glede predloga Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1) v povezavi z vključitvijo nadomestil za dobavitelje za gospodinjske odjemalce na letnem net meteringu. V kolikor bo vsa zakonodaja ustrezno zaključena v letu 2025, Sekcija SVDEE teh tem v letu 2026 ne bo več obravnavali (razen v primeru zapletov pri operativnem izvajanju).

Nedvomno bo velik izziv vključitev v shemi PICASSO in MARI, preko katerih se izvaja izravnava električne energije za sekundarno in terciarno regulacijo: projekt PICASSO (The Platform for the International Coordination of Automated Frequency Restoration and Stable System Operation) se nanaša na implementacijo skupne evropske aRPF platforme za čezmejno izmenjavo izravnalne energije iz avtomatske rezerve za povrnitev frekvence; projekt MARI (Manually Activated Reserves Initiative) pa na implementacijo skupne evropske rRPF platforme za čezmejno izmenjavo izravnalne energije iz ročne rezerve za povrnitev frekvence. Pričakuje se pomembno povišanje stroškov odstopanj pri bilančni izravnavi med izvedenimi zakupi in dejansko realizacijo. To je morda ključno tveganje dobaviteljev, ključna naloga le-teh (obvladovanje bilančne skupine) in zelo pomembna stroškovna postavka pri poslovanju. Konkretne aktivnosti je težko napovedati, bodo pa člani sekcije zelo pozorno spremljali dogajanje in se po potrebi odzvali v primeru večjih izzivov.

Drugo področje, ki bo v letu 2026 za Sekcijo SVDEE zelo aktualno, pa bo napovedan  Akt o metodologiji za izdelavo in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno. Ta je trenutno v sprejemanju, leto 2026 pa bo namenjeno vzpostavitvi mehanizmov za izvajanje tega akta v praksi. Vsebinsko je veliko vprašanj, o katerih pa v času nastajanja plana za 2026 – v novembru 2025 – še potekajo pogovori in usklajevanja z Agencijo za energijo.

Sekcija Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta – SNK WEC

Sekcija SNK WEC je bila ustanovljena 28. septembra 2020 in je »najmlajša« sekcija EZS. SNK WEC je član mednarodne organizacije Svetovni energetski svet, World Energy Council (WEC), tako da je njegovo delo uokvirjeno s poslanstvom WEC. Preden je SNK WEC postal sekcija v okviru EZS, je deloval kot društvo, ustanovljeno že leta 1992, ukinjeno pa 3. septembra 2020. Ustanovne članice Sekcije SK WEC so: Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektroinštitut Milan Vidmar, ELES, Plinovodi, GEN energija, GEN-I, HSE, SODO. SODO je bil v letu 2023 pripojen ELES-u, zato ima sekcija trenutno 11 članov. Predsednik Sekcije SNK WEC je za obdobje 2025 – 2030 mag. Klemen Dragaš (ELES, d.o.o.), podpredsednik pa dr. Uroš Kerin (Elektroinštitut Milan Vidmar).

Delo SNK WEC bo v letu 2026 osnovano na dosedanjih aktivnostih in bo usmerjeno v:

  1. izmenjavo stališč in nadaljnjo vključevanje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) v delovanje SNK WEC,
  2. sodelovanje z WEC pri naslednjih projektih:
    • Svetovna energetska trilema – World Energy Trilemma (prioriteta),
    • Spremljanje svetovnih energetskih izzivov – World Energy Issues Monitor (prioriteta),
    • Svetovni energetski pulz – World Energy Pulse,
  3. aktivno vključevanje v delovanje WEC na evropski in mednarodni ravni – sodelovanje v programskem odboru WEC pri pripravi usmeritev, vsebin, dogodkov,
  4. sodelovanje z ostalimi sekcijami znotraj EZS in s panožnimi združenji in znanstveno akademskimi organizacijami v nacionalnem prostoru,
  5. pod okriljem EZS sodelovanje z državnimi organi (prvenstveno MOPE):
    • sodelovanje SNK WEC v okviru razprav in javnih razgrnitev pomembnih strateških dokumentov s področja energetskih in podnebnih politik tako na nacionalni kot na EU ravni, z ozirom na globalne trende,
    • vključevanje predstavnikov državnih organov v okrogle mize in konference, ki jih organizirajo EZS, SNK WEC ali WEC,
  6. organizacijo razprav – okroglih miz,
  7. aktivna udeležba vodstva SNK WEC na izvršnem odboru in kongresu WEC oktobra 2026.

Izvršni odbor WEC je najprej na zasedanju oktobra 2025 sprejel odločitev, da se v letu 2026 članarine povečajo za 4 %, po naknadni obravnavi proračuna za leto 2026 pa je sprejel sklep, da se članarine v letu 2026 ne povečajo in tako ostanejo na ravni leta 2025. Na tej podlagi se začasno predvideva, da članarina SNK WEC za leto 2026 ostane na ravni leta 2025, kar pomeni 1/11 skupnega zneska (9.043 GBP). Posamezni član SNK WEC bi tako plačal 822 GBP oziroma približno 958 EUR (po tečaju 1 GBP = 1,166 EUR). Ob tem se ohranja 5-odstotni popust za zgodnje plačilo do 28. februarja 2026.

Končno odločitev o potrditvi proračuna in višini članarin bo Upravni odbor WEC sprejel po ponovnem elektronskem glasovanju konec novembra 2025, o čemer bodo članice naknadno obveščene. Morebitne druge finančne odhodke, povezane z organizacijo dogodkov (okrogle mize, konference ipd.), bo zbor članov SNK WEC obravnaval in potrjeval naknadno, skladno z dejanskim potekom aktivnosti v letu 2026.