Evropska komisija je 14. julija obelodanila obsežen zakonodajni sveženj ukrepov na področju podnebne in energetske politike, rabe zemljišč, prometa in davkov, ki so potrebni za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990. Tako zmanjšanje emisij v naslednjem desetletju je ključnega pomena, da Evropa uresniči evropski zeleni dogovor in do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu.
Med predlaganimi ukrepi so: uvedba trgovanja z emisijami v novih sektorjih in poostritev obstoječega sistema EU za trgovanje z emisijami, večja uporaba energije iz obnovljivih virov, večja energetska učinkovitost, hitrejše uvajanje nizkoemisijskih načinov prevoza skupaj s potrebno infrastrukturo in gorivi, uskladitev davčnih politik s cilji evropskega zelenega dogovora, ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 ter orodja za ohranjanje in razširjanje naših naravnih ponorov ogljika.
Celovit in medsebojno povezan sklop predlogov
- Po sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS) se za emisije ogljika plačuje, zgornje meje emisij iz nekaterih gospodarskih sektorjev pa se znižujejo na letni ravni. Sistem je uspešen, saj so se emisije iz proizvodnje električne energije in energetsko intenzivnih panog v zadnjih 16 letih zmanjšale za 42,8 %. Komisija predlaga, da se zgornja meja skupnih emisij nadalje zniža, letna stopnja njihovega zmanjšanja pa poveča. Poleg tega predlaga postopno odpravo brezplačnega dodeljevanja pravic do emisij za letalstvo ter uskladitev z globalno shemo za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika (CORSIA). V sistem EU za trgovanje z emisijami naj bi se prvič vključile emisije iz ladijskega prometa. Zaradi nezadostnega zmanjševanja emisij iz cestnega prometa in stavb bo vzpostavljen nov ločen sistem trgovanja z emisijami za distribucijo goriva za cestni promet in stavbe. Poleg tega Komisija predlaga povečanje obsega skladov za inovacije in modernizacijo.
- Za dopolnitev znatne porabe za podnebne ukrepe v proračunu EU naj bi države članice vse svoje prihodke iz trgovanja z emisijami porabile za podnebne in energetske projekte. Poseben del prihodkov iz novega sistema za cestni promet in stavbni sektor bi se moral nameniti obravnavi morebitnega socialnega učinka na ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoza.
- Z uredbo o porazdelitvi prizadevanj se vsaki državi članici dodeljujejo ambicioznejši cilji zmanjšanja emisij iz stavb, cestnega in domačega pomorskega prometa, kmetijstva, odpadkov in malih panog. Zaradi različnih izhodišč in zmogljivosti posameznih držav članic ti cilji temeljijo na njihovem BDP na prebivalca s prilagoditvijo za upoštevanje stroškovne učinkovitosti.
- Države članice si delijo tudi odgovornost za odstranjevanje ogljika iz ozračja. V uredbi o rabi zemljišč, gozdarstvu in kmetijstvu je zato določen splošen cilj EU za odvzeme ogljika po naravnih ponorih v višini 310 milijonov ton emisij CO2 do leta 2030. Za izpolnjevanje nacionalnih ciljev bodo morale države članice skrbeti za svoje ponore ogljika in povečati njihov obseg. EU bi si morala prizadevati, da do leta 2035 doseže podnebno nevtralnost v sektorjih rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva. Zajete so tudi neogljične emisije iz kmetijstva, kot so emisije iz uporabe gnojil in živinoreje. Strategija EU za gozdove bo pripomogla h kvalitativnemu in kvantitativnemu izboljšanju ter večji odpornosti evropskih gozdov. Strategija podpira gozdarje in na gozdarstvu temelječe biogospodarstvo, hkrati pa zagotavlja trajnostno sečnjo in uporabo biomase ter ohranja biotsko raznovrstnost. V strategiji je predstavljen načrt za zasaditev treh milijard dreves po vsej Evropi do leta 2030.
- Proizvodnja in raba energije predstavljata 75 % emisij v EU, zato je nujno pospešiti prehod na okolju prijaznejši energetski sistem. V direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov bo določen višji cilj, da se leta 2030 40 % energije proizvede iz obnovljivih virov. K temu cilju bodo prispevale vse države članice, predlagani pa so tudi posebni cilji za uporabo energije iz obnovljivih virov v prometu, ogrevanju in hlajenju, stavbah in industriji. Za izpolnitev naših podnebnih in okoljskih ciljev so okrepljena merila trajnostnosti za uporabo bioenergije. Države članice morajo pri oblikovanju programov podpore za bioenergijo upoštevati načelo kaskadne uporabe lesne biomase.
- Da bi znižali skupno porabo energije, zmanjšali emisije in odpravili energijsko revščino, bo v direktivi o energijski učinkovitosti določen ambicioznejši zavezujoči letni cilj za zmanjšanje porabe energije na ravni EU. Začrtane bodo smernice za določitev nacionalnih prispevkov ter uvedena skoraj dvakrat višja obveznost držav članic glede letnih prihrankov energije. V javnem sektorju bo treba vsako leto prenoviti 3 % stavb, s čimer naj bi se spodbudil val prenove, ustvarjala delovna mesta, zmanjšala poraba energije in znižali stroški za davkoplačevalce.
- Za zmanjšanje rastočih emisij v cestnem prometu je treba sistem trgovanja z emisijami dopolniti s kombinacijo ukrepov. Strožji standardi emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila bodo pospešili prehod na brezemisijsko mobilnost. Povprečne emisije iz novih avtomobilov bo treba zmanjšati za 55 % od leta 2030 in 100 % od leta 2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Vsi novi avtomobili, registrirani od leta 2035, bodo torej brezemisijski. Da bi voznice in vozniki svoja vozila lahko polnili na zanesljivem omrežju po vsej Evropi, bo revidirana uredba o infrastrukturi za alternativna goriva od držav članic zahtevala, da polnilne zmogljivosti razširijo v skladu s prodajo brezemisijskih avtomobilov. Polnilna in oskrbovalna mesta bodo morale na glavnih avtocestah postaviti v rednih presledkih, in sicer električna polnilna mesta na vsakih 60 kilometrov, oskrbovalna mesta za vodik pa na vsakih 150 kilometrov.
- Tudi goriva v letalstvu in pomorstvu močno onesnažujejo okolje in zahtevajo posebne ukrepe za dopolnitev trgovanja z emisijami. V skladu z uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva morajo imeti zrakoplovi in ladje dostop do oskrbe s čisto električno energijo v večjih pristaniščih in na večjih letališčih. S pobudo ReFuelEU za letalstvo bodo dobavitelji goriva obvezani dodajati vse večje deleže trajnostnih letalskih goriv v gorivo za reakcijske motorje, s katerim se letala polnijo na letališčih EU, vključno s sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi, poznanimi kot e-goriva. V okviru pobude FuelEU za pomorstvo se bo spodbujala uporaba trajnostnih goriv in brezemisijskih tehnologij v pomorskem prometu. Uvedena bo najvišja dovoljena vsebnost toplogrednih plinov iz energije, ki jo uporabljajo ladje, ki pristajajo v evropskih pristaniščih.
- Sistem obdavčitve energentov mora ščititi enotni trg in izboljševati njegovo delovanje ter z zagotavljanjem ustreznih spodbud prispevati k zelenemu prehodu. Z revizijo direktive o obdavčitvi energije bo predlagana uskladitev obdavčitve energentov z energetsko in podnebno politiko EU. Spodbujale se bodo čiste tehnologije ter črtale zastarele izjeme in znižane stopnje, ki trenutno spodbujajo uporabo fosilnih goriv. Namen novih pravil je zmanjšati škodljive učinke konkurence na področju obdavčitve energije in državam članicam pomagati zagotoviti prihodke od zelenih davkov, ki rasti škodujejo manj kot davki na delo.
- Z novim mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah pa se bodo določile cene ogljika za uvoz izbranih proizvodov, s čimer se bo preprečilo, da bi zaradi ambicioznih evropskih podnebnih ukrepov prišlo do selitve virov CO2. S tem se bo zagotovilo, da bo zmanjšanje emisij v Evropi prispevalo k zmanjšanju emisij na svetovni ravni, namesto da bi se ogljično intenzivna proizvodnja preselila iz Evrope. Hkrati pa naj bi se industrijo zunaj EU in naše mednarodne partnerice spodbudilo k ukrepanju v isti smeri.
Socialno pravičen prehod
Čeprav so srednje- do dolgoročne koristi podnebnih politik EU nedvomno večje od stroškov tega prehoda, bi lahko podnebne politike kratkoročno dodatno obremenile ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoza. Politike v današnjem svežnju so zato oblikovane tako, da so stroški boja proti podnebnim spremembam in prilagajanja nanje pravično porazdeljeni.
Instrumenti za oblikovanje cen ogljika prinašajo prihodke, ki jih je mogoče ponovno vložiti v spodbujanje inovacij, gospodarske rasti in naložb v čiste tehnologije. Predlagan je nov socialni sklad za podnebje, ki bo državam članicam zagotavljal namenska sredstva, s katerimi bodo lahko državljankam in državljanom pomagale pri financiranju naložb v energijsko učinkovitost, nove ogrevalne in hladilne sisteme ter čistejšo mobilnost. Novi sklad naj bi se financiral iz proračuna EU z zneskom v višini 25 % pričakovanih prihodkov iz trgovanja z emisijami za goriva v stavbah in cestnem prometu. Državam članicam se bodo zagotovila sredstva v višini 72,2 milijarde evrov za obdobje 2025–2032 na podlagi ciljne spremembe večletnega finančnega okvira. Sklad, ki naj bi se opiral na ujemajoče nacionalno financiranje, naj bi mobiliziral 144,4 milijarde evrov za socialno pravičen prehod.
»Prednosti takojšnjega ukrepanja za zaščito ljudi in planeta so jasne: čistejši zrak, hladnejša in bolj zelena mesta, bolj zdravi državljani in državljanke, manjša poraba energije in nižji računi za energijo, evropska delovna mesta, tehnologije in industrijske priložnosti, več prostora za naravo ter bolj zdrav planet za prihodnje generacije. Osrednji izziv evropskega zelenega prehoda je vsem zagotoviti koristi in priložnost, ki jih ta prihod prinaša, in sicer čim hitreje in čim pravičneje. Z različnimi orodji politike, ki so na voljo na ravni EU, lahko zagotovimo, da je hitrost sprememb zadostna, vendar ne preveč moteča,« so ob tem sporočili v Bruslju.
Dodatna gradiva:
- Sporočilo za javnost
- Sporočilo Evropske komisije: »Pripravljeni na 55«: Doseganje podnebnega cilja EU leta 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (‘Fit for 55’: delivering the EU’s 2030 Climate Target on the way to climate neutrality)
- Vprašanja in odgovori o sistemu EU za trgovanje z emisijami (Questions and Answers – Emissions Trading – Putting a Price on carbon)
- Vprašanja in odgovori o naših energetskih sistemih, pripravljenih za naše podnebne cilje (Questions and Answers – Making our energy system fit for our climate targets)
- Vprašanja in odgovori o reviziji direktive o obdavčitvi energije (Revision of the Energy Taxation Directive (ETD): Questions and Answers)
- Vprašanja in odgovori o trajnostni prometni infrastrukturi in gorivih (Questions and Answers – Sustainable transport, infrastructure and fuels)
Vsa gradiva so na voljo na spletni strani Evropske komisije TUKAJ.
