Razlaga Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (KPES)

V nastajanju nova, šesta sekcija EZS
19. junija, 2020
Intervju: Modernizacija sistemov daljinskega ogrevanja je neobhodna
30. julija, 2020

Razlaga Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (KPES)

Razlage Kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo (KPES) so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS), št. 90 / 24. 6. 2020 / Stran 3353. Komisija za razlago in nadzor KPES se je na konstitutivni seji sešla 20. maja 2020. Obravnavala je vsa vprašanja, ki so jih do takrat glede določb KPES nanjo naslovile članice EZS.

V nadaljevanju objavljamo obširnejšo razlago, kjer podajamo odgovore Komisije na posamezna vprašanja.

1. Vprašanje za razlago o uporabi podatka o povprečni plači v elektrogospodarstvu: družba članica EZSželi pojasnilo, kateri podatek se uporablja, ko je potrebno upoštevati statistični podatek »povprečne plače v elektrogospodarstvu Slovenije«: ali SKD 2008 D35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro ali SKD 2008 Elektrogospodarstvo D35.1.

Komisija je bila mnenja, da se glede na stvarno veljavnost KPES, ki velja skladno s prvim odstavkom 2. člena za elektrogospodarstvo, uporablja statistični podatek za elektrogospodarstvo D35.1.

RAZLAGA: Pri upoštevanju podatka »povprečne plače v elektrogospodarstvu Slovenije« se uporablja statistični podatek za dejavnost SKD 2008 Elektrogospodarstvo D35.1.

2. Vprašanje za razlago o predlogu za tolmačenje določila 43. člena KPES glede nadur: družba članica EZSin Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) v družbi postavljata vprašanje in predlagata razlago komisije glede uporabe 43.člena KPES v razmerju do 4. odstavka 144. člena ZDR-1. Gre za vprašanje, ali lahko družba izkoristi možnost soglasja delavca za delo 230 nadur letno ne glede na določbo KPES, da je omejitev nadur 170 ur letno.

V razpravi so člani Komisije ugotovili, da glede na načelo delovnega prava, da se vse določbe razlaga v korist delavca, v konkretnem primeru velja, da zakonske določbe ni mogoče uporabiti, ker je manj ugodna za zaposlene od določbe KPES.

RAZLAGA: Glede na določbo 43. člena KPES, ki določa letno omejitev števila 170 nadur za zaposlenega, ni mogoče uporabiti določbe 4. odstavka 144. člena ZDR-1 o številu 230 nadur letno z delavčevim soglasjem. Določba KPES je za delavce bolj ugodna in kot tako jo je delodajalec dolžan upoštevati.

3. Vprašanje za razlago glede obsega razširitve stvarne veljavnosti KPES: družba članica EZS je podala vprašanje, ali se sklep o razširitvi veljavnosti KPES nanaša tudi na 2. odstavek 2. člena KPES, ki predvideva možnost naknadnega pristopa določenih subjektov k uporabi KPES s soglasjem podpisnikov KPES.

Komisija je seznanjena z odločitvijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) o razširjeni veljavnosti KPES z dne 5.1.2018, ki se glasi na »vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost iz 2. člena KPES«. Ker v KPES ni opredeljena dejavnost SKD35.1, drugi odstavek pa je le opisen, je sklep v smislu kroga subjektov, ki jih zavezuje razširitev veljavnosti, nejasen.

Na vlogo podjetja za tolmačenje sklepa o razširitvi stvarne veljavnosti KPES je odgovorilo tudi MDDSZ, ki je pojasnilo, da za razumevanje vsebine 2. člena KPES ni pristojno, saj gre za določbo KPES, ki sta jo oblikovali stranki KPES in sta jo ti dve pristojni tudi razlagati.

Člani Komisije so bili mnenja, da »čisto« stvarno veljavnost KPES opredeljuje 1. odstavek 2. člena KPES. Vloga SDE za razširitev veljavnosti je vsebovala predlog za celoten 2.člen, na kar je organ pri odločanju vezan. Vendar zaradi neznanega kroga subjektov iz 2. odstavka 2. člena v času odločitve o razširitvi veljavnosti ni mogoče šteti, da se ta nanaša tudi na te subjekte. Razširitev veljavnosti skladno z Zakonom o kolektivnih pogodbah lahko zajema vse subjekte v RS, ki niso člani EZS ali druge delodajalske organizacije in so registrirani za dejavnost 35.1 Elektrogospodarstvo.

RAZLAGA: Sklep o razširitvi stvarne veljavnosti KPES z dne  5.1.2018 se nanaša na delodajalce, ki niso člani EZS in kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost SKD 2008 Elektrogospodarstvo 35.1.

Razširitev veljavnosti KPES se ne glede na dikcijo »za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost iz 2. člena KPES« ne more nanašati na 2. odstavek 2. člena KPES v smislu neposredne zaveze, saj ta ne definira dejavnosti in kroga subjektov, ki naj bi bili z njegovim besedilom zajeti oz. je to odvisno od prostovoljne odločitve določenega delodajalca za uporabo KPES in dodatnega naknadnega soglasja strank KPES.

4. Vprašanje za razlago glede načina upoštevanja kriznega dodatka pri poročanju o plačah: družba članica EZS sprašuje glede kriznega dodatka v času epidemije koronavirusa. Zanima jih, kako naj prikažejo krizni dodatek pri poročanju o plačah EZS.

MNENJE: Krizni dodatek je osebni prejemek delavca po interventni zakonodaji (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, Uradni list RS št. 49/20 in 61/20,  v nadaljevanju ZUIZEOP), ki ga ta opredeljuje kot pravico zaposlenih, ki delajo. Krizni dodatek predstavlja »drugi osebni prejemek« in ni del plače ter iz tega razloga ne sodi v poročanje o plačah po KPES in obstoječi metodologiji spremljanja plač po KPES.

DODATNO:

Kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo (KPES) je bila objavljena leta 2017 v Uradnem listu RS, št. 41 / 28. 7. 2017 / Stran 5940.

Podpisana pogodba KPES z dne 14. 7. 2017 s strani predsednika EZS Marjana Eberlinca in predsednika sindikata SDE Branka Sevčnikarja je objavljena na spletni strani EZS TUKAJ.