Mag. Tina Seršen je najprej povzela dogajanje na področju zakonodaje v Republiki Sloveniji in na ravni EU v zadnjih šestih oziroma sedmih mesecih ter napovedala nadaljnje korake na zakonodajnem področju v prvi polovici leta 2023. Doslej je bilo pod taktirko nove Vlade sprejetih šest zakonov na področju energetike, še ta teden Vlada RS pripravlja zakonodajo glede povračil stroškov dobaviteljem zaradi reguliranih cen energentov. Do aprila se pričakuje sprejem zakonov o umeščanju obnovljivih virov energije (OVE) v prostor in o alternativnih gorivih. Predvidoma marca se bo nadaljevalo delo v povezavi z zakonoma o zapiranju Premogovnika Velenje ter o prestrukturiranju premogovnih regij. Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) se pričakuje do poletja.
Govora je bilo tudi o evropskih sredstvih, ki so namenjena zelenemu prehodu. Kar okoli 800 mio EUR se bo za zelene energetske projekte delilo preko Urada za zeleni prehod, ki deluje v okviru MzI. V okviru svežnja REPowerEU je Sloveniji zagotovljenih 121 mio EUR, od tega bo 40 mio EUR namenjenih e-mobilnosti, 40 mio EUR projektom OVE in URE v industriji, 20 mio EUR elektrodistribucijam (poleg že obstoječih 80 mio EUR v Načrtu za okrevanje in odpornost – NOO) ter 20 mio EUR za sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja (poleg 11 mio EUR v NOO); prvi razpisi se pričakujejo poleti. Sloveniji bo na voljo tudi okoli 340 mio EUR iz Modernizacijskega sklada.
Predsednik EZS Marjan Eberlinc se je zahvalil ekipi na MzI za zelo aktivno delo v preteklih mesecih. Kot je dejal, je bilo v turbulentnem letu 2022 na ravni EU sprejetih vsaj 12 zakonodajnih aktov na področju energetike, v Sloveniji pa več kot 30. »Marsikaj je bilo narejenega za stabilno oskrbo z električno energijo in plinom in verjamem, da bomo stabilno oskrbo zagotovili tudi v bodoče,« je poudaril in dodal, da sta tudi krizni skupini za elektriko in plin naredili veliko dela.
Več o EZS: https://ezs.si/
Kontakt: ezs@ezs.si