V sredo, 4. decembra 2024, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS), zasedala je tudi Skupščina EZS. Oba organa sta obravnavala in potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2025. Upravni odbor je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2023, socialni dialog v okviru dveh kolektivnih pogodb ter nekatera aktualna vprašanja.
Energetika v 2023: Zunanje okoliščine poslovanja vplivale na izjemno leto za energetiko – rekordna dodana vrednost in rekordne naložbe
Upravni odbor EZS je obravnaval analizo poslovanja energetike za leto 2023 (analizo so pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije – GZS). Nekaj poudarkov iz analize navajamo v nadaljevanju.
Okoliščine poslovanja so bile za dejavnost energetike v letu 2023 povsem drugačne kot v letu 2022, kar je bilo predvsem posledica manjšega vpliva geopolitičnega tveganja na evropske energetske trge, k čemer so pripomogli tako padec porabe cen energentov, ugodnejše vreme kot alternativni dobavni viri energentov, pri čemer imamo v mislih predvsem zemeljski plin. Posledično je tudi stopnja samooskrbe z energijo ponovno zrasla prek polovice, predvsem zaradi rasti proizvodnje električne energije.
Če je bilo še v letu 2022 ustvarjene najmanj dodane vrednosti v zadnjem desetletju oziroma manj kot 1 mrd EUR, je ta v 2023 prvič presegla 2 mrd EUR. Preobrat skoraj ne bi mogel biti bolj dramatičen, ugotavlja Analitika GZS. Investicije so bile prav tako rekordne (685 mio EUR) in so predstavljale slabo polovico (44 %) EBITDA. V zadnjih petih letih (2019–2023) so v povprečju znašale okoli 600 mio EUR letno, kar je precejšen porast glede na predhodnih pet let (2014–2018), ko so znašale okoli 435 mio EUR. Tudi v aktualnem in prihodnjih letih je močna investicijska aktivnost v tej dejavnosti potreba, ki je povezana tako s krepitvijo distribucijskega in prenosnega omrežja za električno energijo, baterij kot tudi gradnjo novih proizvodnih objektov za električno energijo.
V letu 2023 se je izkazalo, da je cena energentov za ogrevanje gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev občutljiva tema, kar je vodilo tudi v podaljšanje regulacije cen nekaterih energentov ali reguliranih delov cene končne maloprodajne cene. Tudi v 2024 in vsaj v delu leta 2025 bodo nekateri ti ukrepi ostali uveljavljeni. S tem želi vlada tudi vplivati na umirjanje rasti potrošnikih cen, kar bi moralo praviloma ugodno vplivati na rast realne potrošnje gospodinjstev in s tem na višjo rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prav tako pa naj bi to ublažilo rast plačnih pritiskov, ki so pomemben element ohranjanja konkurenčnosti predvsem delovno intenzivnih proizvodnih dejavnosti, ki so močno izvozno usmerjene.
- Z domačimi viri zagotovljenih 52 % potreb po energiji v 2023
Ker v Sloveniji ni dovolj domačih energetskih virov za zadovoljitev vseh potreb, tradicionalno uvozimo približno polovico energije, merjeno po njeni energetski vrednosti. Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2023 znašala 141,2 PJ, kar je bilo za 7,3 % več kot v letu 2022 in manj kot v predhodnih letih, z izjemo leta 2022. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52,5 % svojih potreb po energiji – to pomeni 47,5-odstotno uvozno odvisnost (v letu 2022 je zadovoljila 48 % in v letu 2021 53 % lastnih potreb po energiji), preostala manjkajoča (pretežno naftni derivati in zemeljski plin, v 2023 pa v večji meri kot v preteklih letih tudi električna energija) je bila zagotovljena iz uvoza. Manj kot polovica porabljene energije je tako bila zagotovljena iz uvoza. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost zmanjšala za 5 odstotnih točk.
Odvisnost Slovenije od uvoza energije je bila torej 47,5-odstotna. Oskrba z naftnimi proizvodi in zemeljskim plinom je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Spremembe zalog energije so bile so bile negativne (-6,2 tisoč TJ; -3,3 v letu 2022).
Največji delež domače proizvodnje energije je bilo v letu 2023 pridobljene iz jedrske energije (43,3 %), sledi proizvodnja iz obnovljivih virov (tretjina), med katerimi obnovljivi viri in odpadki znašajo 18 %, hidroenergija 12,8 % ter geotermalna in sončna energija 5 % ter trdna goriva – lignit (20,8 %). V primerjavi z letom 2022 se je domača proizvodnja energije najbolj povečala pri hidroenergiji (za 6,7 PJ) ter geotermalni in sončni energiji (za 1,6 PJ), kakor tudi pri trdih gorivih (za 2 PJ), medtem ko se je zmanjšala v obnovljivih virih in odpadkih (-696 TJ) ter proizvodnji jedrske energije (-27 TJ). Leto 2023 je zaznamovalo nadpovprečno toplo vreme in povečane količine padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, kar je vplivalo tudi na proizvodno mešanico. Prav tako je bilo trajanje sončnega obsevanja nekoliko daljše kot v 2022, kar je pozitivno vplivalo na povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz fotovoltaičnih elektrarn. Takšne vremenske razmere so pomembno prispevale k izboljšanju izkoristka obnovljivih virov energije v primerjavi s prejšnjimi leti.
- Oskrba z energijo v letu 2023 za 4 % nižja kot leto prej
Za oskrbo Slovenije z energijo v letu 2023 je bilo na voljo 257 PJ, kar je bilo za 4,2 % oz. za 11,2 PJ manj kot leta 2022. Zmanjšanje porabe energije je odražalo racionalizacijo porabe pri podjetjih, kot tudi zaradi padca industrijske proizvodnje v energetsko intenzivnih dejavnostih ter toplejše zime (manjša poraba za namen ogrevanja). Zmanjšanje oskrbe energije se je odrazilo v nižji porabi naftnih proizvodov (-7 %), trdnih goriv (-3 %), zemeljskega plina (-3,5 %) ter električne energije, kjer je bila količina izvožene električne energije (38,2 PJ) v letu 2023 večja od uvožene (32,8 PJ), kot je praviloma veljalo v predhodnih letih, z izjemo v letu 2022. Vrh oskrbe z energijo je Slovenija beležila leta 2017, ko je ta znašala 291 PJ, kar pomeni, da je bila poraba v 2023 od takrat nižja za 12 %.
- Tudi v 2023 največ energije porabljeno v prometu, predvsem cestnem
Količina energije, namenjena končni porabi, je v letu 2023 znašala 191 PJ in se je glede na leto 2022 le zmanjšala za 5,1 % oz. za 10,3 PJ, predvsem zaradi nižje porabe v prometu (-5,1 PJ), kakor tudi industriji (-4,5 PJ), tako zaradi padca proizvodnje kot zaradi prirasta samooskrbe v industriji. Največji, več kot 40,5-odstotni delež v končni porabi je predstavljala poraba energije v prometu (41 % v 2022), ki se je zmanjšala za več kot 6,2 %. Drug največji porabnik energije (za prometom) so bile v predelovalne dejavnosti z gradbeništvom (23,5-odstotni delež; 24,5-odstotni v letu 2022), sledila so gospodinjstva (22,7 %), storitvene dejavnosti (9,6 %), kmetijstvo in gozdarstvo (1,6 %), drugi porabniki (3,5 %), ne-energetska raba (0,3 %) in energetski sektor (0,2 %).
V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je bila končna poraba nižja za 9,1 %, predvsem zaradi manjše porabe v industriji materialov. Za slabe 2 % je bila nižja v gospodinjstvih, kar je bilo povezano z prihranki gospodinjstev zaradi toplejšega vremena in bolj racionalne rabe. V storitvenih dejavnostih se je končna raba energije v 2023 zmanjšala za slab odstotek, v ne-energetski rabi se je zmanjšala za 39 %, v energetskem sektorju za 3,6 %, medtem ko so drugi porabniki povečali porabo za 7,8 %.
V strukturi končne rabe energije so v 2023 prevladovali naftni proizvodi (46 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (15 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
- Proizvodnja električne energije: Delež proizvodnje jedrske elektrarne največji
Proizvodnja električne energije je v Sloveniji povezana z vremenskimi pogoji, dostopnostjo lignita in zemeljskega plina, vlaganji v obnovljive vire (predvsem sončne elektrarne), cenami ETS kuponov (vpliv na proizvodnjo v termoelektrarni in plinski elektrarni) ter fazami remontov jedrske elektrarne. Proizvodnja električne energije na pragu je v letu 2023 znašala 15.876 GWh, kar je bilo za dobro šestino (+16,6 %) oz. za 2.261 GWh več kot v letu 2022. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (za 57 % oz. za 1.921 GWh), in sicer zaradi nadpovprečne hidrologije, medtem ko je bila proizvodnja v jedrski elektrarni podobno visoka kot leto prej. Med 6. oktobrom in 22. novembrom 2023 je bila proizvodnja v NEK motena zaradi okvare. Pri tem je potrebno še omeniti, da skladno z meddržavno pogodbo polovica proizvedene električne energije JEK pripada republiki Hrvaški. Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn je porasla za 53 % oz. za 339 GW. Malenkostno višja je bila proizvodnja električne energije je bila v termoelektrarnah (+0,1 %). V maju pa je bil TEŠ 6 deloma zaustavljen zaradi tržnih razmer, saj je bilo električno energijo bolj smotrno uvažati.
Največji delež k proizvodnji električne energije je v letu 2023 prispevala jedrska elektrarna (35,3 % oz. 5.603 GWh), sledile so hidroelektrarne (33,5 % oz. 5.322 GWh), termoelektrarne (24,9 % oz. 3.961 GWh), sončne elektrarne (6,2 % oz. 984 GWh) in vetrne elektrarne (0,04 % oz. 6 GWh).
- Slovenija je bila v 2023 spet neto izvoznica električne energije
Vse od leta 2008 do 2021 je bil izvoz električne energije višji od uvoza, v letu 2022 pa je Slovenija prvič po letu 2007 več električne energije uvozila kot izvozila. V letu 2023 je Slovenija ponovno več električne energije izvozila kot uvozila. Izvoz električne energije (10.620 GWh) je bil v 2023 višji za 21,3 % oz. za 1.868 GWh v primerjavi s predhodnim letom. Republiki Hrvaški je bila oddana polovica proizvodnje električne energije iz NEK-a, skladno z meddržavno pogodbo. Izvoz se je na vseh mejah (italijanski, hrvaški, avstrijski in madžarski) v letu 2023 glede na leto 2022 povečal. Pri tem velja izpostaviti, da se je sredi leta 2022 vzpostavila nova 400 kV povezava z Madžarsko, kar je omogočalo povečan izvoz električne energije na Madžarsko. Uvoz električne energije je v 2023 znašal 9.114 GWh, kar je bilo za 10,6% oz. za 1.084 GWh manj kot leta 2022. Uvoz se je leta 2023 glede na leto prej zmanjšal na hrvaški in avstrijski meji, medtem ko se je na italijanski in madžarski meji v primerjavi s preteklim letom povečal.
Kljub višji proizvedeni količini električne energije se je v prvih devetih mesecih 2024 povečal uvoz električne energije glede na enako obdobje 2023, ob sicer nižji končni rabi električne energije. Uvoz električne energije je v prvih devetih mesecih letos znašal 7.478 GW, izvoz pa 9.276 GW. Rast uvoza električne energije (+17 % oz. za 1.089 GW) je bila izrazita ob učinku nizke osnove. Podobna je bila tudi rast izvoza električne energije (+16 % oz. za 1.264 GW).
- Končna poraba električne energije nižja
Končna poraba električne energije je v letu 2023 znašala 12.394 GWh in je bila nižja za 5,6 % oz. za 733 GWh v primerjavi z letom 2022. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so porabile 4.700 GWh oz. za 14,6 % oz. za 804 GWh manj kot v predhodnem letu, drugi uporabniki 163 GWh oz. za 28,9 % manj, storitvene dejavnosti za 71 GWH oz. za 2,4 % manj, kot tudi kmetijstvo in gozdarstvo (za 2 GWH oz. 9,2 % manj). Gospodinjstva so porabila 4.032 GWh oz. za 8,1 % več električne energije kot v 2022. Končna raba električne energije se je v prvih devetih mesecih 2024 zmanjšala za 8,4 % v primerjavi z enakim obdobjem 2023.
- V tretjem četrtletju 2023 dosežen cenovni vrh električne energije za podjetja
Po zaostrenih geopolitičnih razmerah v letu 2022, ko so cene energentov dosegle zgodovinsko visoke vrhove, so se te v 2023 sicer na mednarodnih trgih znižale, a končni slovenski potrošniki so jih zaradi narave trga električne energije in delno tudi regulacije z zamikom občutili. Šele v letu 2023 so tako gospodinjski kot poslovni odjemalci beležili najvišje ravni cen električne energije kot tudi zemeljskega plina. Vlada je tako v letu 2022 in 2023 sprejela več ukrepov za omilitev razmer na trgu električne energije. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje je bila regulirana za celotno področje Slovenije. Od januarja do avgusta 2023 je za gospodinjske in male poslovne odjemalce veljal ukrep polovičnega znižanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Od novembra 2023 je za gospodinjske odjemalce v veljavi popolna oprostitev obračunavanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Kot komplementarni ukrep se je na podlagi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov vsem odjemalcem električne energije do 31. maja 2023 na vse postavke (razen postavke fiksnih stroškov poslovanja dobaviteljev) obračunala nižja davčna stopnja DDV v višini 9,5%, do konca leta 2023 pa je bila v veljavi nižja trošarina.
V letu 2023 je povprečna borzna cena surove nafte brent znašala 82,6 dolarjev na sodček, kar je bilo za 17,2 % maj kot v povprečju v letu 2022. V prvih desetih mesecih 2024 pa je še za 1,2 % nižja glede na enako obdobje 2023 in je znašala 82 dolarjev na sodček (oktobra 2024 75,7 dolarjev na sodček). Posledično so nekoliko nižje tudi cene derivatov brez davkov in dajatev v Sloveniji v letu 2023. Končne prodajne cene motornega bencina 95 so bile v 2023 nižje za 2,9 % v primerjavi z letom 2022, in so v povprečju znašale 1,45 EUR/liter, v prvih desetih mesecih 2024 pa so nekoliko porasle, in sicer na 1,493 EUR/liter. Dizelsko gorivo se je v 2023 pocenilo za 5,5 %, in njegova cena je v povprečju znašala 1,544 EUR/liter. V prvih desetih mesecih 2024 so bile nekoliko nižje, pri 1,520 EUR/liter. Ekstra lahko kurilno olje se je pocenilo za 14,1 % na 1,107 EUR/liter v 2023, v prvih desetih mesecih 2024 pa nekoliko zvišale, na 1,129 EUR/liter. Utekočinjeni naftni plin (UNP – avtoplin) se je v 2023 pocenil za 8,8 % na 0,889 EUR/liter, v prvih desetih mesecih 2024 pa nekoliko znižal na 0,850 EUR/liter.
Cena emisijskih kuponov je v letu 2023 (pogodba z zapadlostjo dobave december 2023 – produkt EUA na borzi EEX) znašala okoli 85 EUR na tono emisij in je bila za 5,4 % višja v primerjavi s povprečno ceno emisijskih kuponov iz leta 2022 za terminske pogodbe z zapadlostjo v decembru 2022. Slovenija je v 2023 iz naslova dražb emisijskih kuponov zbrala 187 mio EUR oz. 16 mio EUR več kot v predhodnem letu. Povprečna cena kupona za Slovenijo je znašala po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) 83,3 EUR in se je v obdobju enega leta povečala za 4,5 %. V letu 2023 je sicer Sloveniji pripadalo 2.246.500 emisijskih kuponov in toliko jih je bilo tudi prodanih. Evropska komisija vsako leto junija vsaki državi zmanjša količino kuponov in jih nameni za modernizacijski in inovacijski sklad, tako da bo količina kuponov za leto 2024 za okoli 20 % nižja. Sredstva, zbrana iz naslova dražb emisijskih kuponov, se porabijo sicer v celoti za namene, ki jih sprejme in potrdi vlada. Trenutno je tako v veljavi odlok o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leta 2023 – 2026. Podnebni sklad bo v treh letih nizkoogljičnim ukrepom namenil 850 mio EUR.
- Cena elektrike za poslovne odjemalce v letu 2022 šesto leto zapored višja
Maloprodajna cena električne energije brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca v letu 2023 znašala 215,7 EUR/MWh in je bila za 22,3 % višja kot v letu 2022, v primerjavi z letom 2019 pa za 158 %. Najvišja je bila v prvem četrtletju 2023, ko je znašala 224 EUR/MWh, potem pa se je postopno zniževala in je v drugem četrtletju 2024 upadla na 162,1 EUR/MWh. To je bilo posledica zniževanja tehtane zakupljene cene električne energije. Konec leta 2023 se je iztekel ukrep regulacije cen za male poslovne odjemalce in javne poslovne zavode. Najbolj so se v letu 2023 zvišale cene v manjših porabniških skupinah, in sicer za okoli 35 % (v skupini AI in IB – do 500 MWh), najmanj pa so se cene električne zvišale pri večjih porabniških skupinah, in sicer za 7,8 % (v skupini IE in IF – od 20.000 do 150.000 MWh), kjer je večja pojavnost pogodb krajše ročnosti in so bolj pogosti tudi promptni zakupi.
Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2023 znašala 251,2 EUR/MWh in je bila za 21 % višja kot leta 2022 in za 147 % višja kot leta 2019.
Cena energenta – električne energije (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se za poslovne subjekte povečuje od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh). V letu 2023 je cena energenta električne energije znašala 181,4 EUR/MWH in je bila za 21,6 % višje kot leto prej. V prvem poletju leta 2024 je ta postopno upadla in je v povprečju znašala 130,3 EUR/MWH oz. je bila za 30 % nižja kot v prvem polletju 2023. Trendno je bila cena energenta električne energije najvišja v prvem četrtletju 2023 (190,4 EUR/MWH, zatem pa se je postopno znižala na 127,4 EUR/MWH v drugem četrtletju 2024. Regulirana cena omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema je v povprečju v letu 2023 znašala 22,2 EUR/MWh (brez DDV), in se je zvišala za 37,2 %. Dajatve so v povprečju znašale 10,8 EUR/MWh (brez DDV), in so bile v enem letu višje za 11,8 %. Povprečnemu poslovnemu odjemalcu je bila v letu 2023 zaračunana trošarina v višini 1,3 EUR/MWh, kar je za 5,3 % manj kot leto prej, zaradi znižanih trošarin na električno energijo, ki so veljale celotno leto 2023.
Delež tržne postavke energenta – električne energije – je v letu 2023 znašal 84,1 %, delež omrežnine 10,3 %, delež dajatev 5 %, delež trošarine pa 0,6 % končne cene, brez vključenega davka na dodano vrednost. V prvem polletju 2024 je, ob nekoliko nižjih cenah energenta, upadel tudi delež energenta v strukturi končne cene pred DDV – električne energije na 78,8 %, medtem ko se je delež omrežnine povečal na 13,6 %, delež dajatev na 6,9 % in delež trošarin na 0,8 %.
V 1. polletju 2024 je končna maloprodajna cena električne energije brez DDV (z vključeno omrežnino in dajatvami) za povprečnega poslovnega odjemalca na nacionalnem nivoju znašala 165 EUR/MWh, kar je za četrtino manj kot v prvem polletju 2023. V drugem četrtletju 2024 se je končna maloprodajna cena električne energije brez DDV znižala za četrtino glede na 2. četrtletje 2023, glede na predhodno četrtletje pa za 3,8 %. Cena dobave energenta (električne energije) za povprečnega negospodinjskega odjemalca je v drugem četrtletju 2024 znašala 127,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je, zaradi padca cen na trgu, v obdobju enega leta znižala za 30 %. Konec leta 2023 se je iztekel ukrep regulacije cen za male poslovne odjemalce in javne poslovne zavode.
V prvem polletju 2024 se je med porabniškimi skupinami cena energenta – električne energije znižala v primerjavi s prvim polletjem 2023. Znižanje je bilo najbolj izrazito pri večjih porabniških skupinah od ID in IE (2.000 do < 70.000 MWh), in sicer med 31 in 35 %, pri manjših porabniških skupinah IA in IB (do 500 MWh) pa je bilo znižanje energenta nižje, in sicer med 18 in 22 %.
Ponudniki električne energije za podjetja (trgovska podjetja) se odločajo za terminski zakup električne energije na podlagi pričakovanega odjema gospodinjstev in podjetij in njihovih pričakovanj o spremembi cen v prihodnjih časovnih obdobjih. Razmere na veleprodajnem trgu elektrike in plina so bile v prvi polovici leta 2024 precej ugodnejše v primerjavi z letom prej. K umirjanju rasti cen je prispevalo več dejavnikov, ki so bili povezani s ponudbo (večanje obsegov dobav utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz drugih držav, ki so nadomeščale zemeljski plin iz Rusije, hitro polnjenje skladišč za zemeljski plin in širjenje nadomestnih kapacitet) in povpraševanjem (padec industrijske proizvodnje v srednji Evropi).
- Cena električne energije za gospodinjstva se še zvišuje
Končna cena električne energije z vsemi vključenimi davki je za gospodinjstva znašala 197 EUR/MWh, kar je bilo za 22 % več kot leta 2022 ter za 23 % več kot leta 2019. Del električne energije, porabljen v 2023 je bil zakupljen v času visokih cen v letu 2022, prenos v končne cene pa je preprečila regulacije cene, kar pojasni skromen porast cene. V prvem polletju 2024 je končna cena električne energije znašala 207,3 EUR/MWh, in je bila za 10,7 % višja glede na prvo polletje 2023. V drugem četrtletju 2024 je znašala 212,1 EUR/MWh in je bila za 5 % višja od tiste v 1. četrtletju 2024. Delež postavke električne energije je v strukturi maloprodajne cene znašal 52 %, omrežnine 28 %, dajatev 4,8 %, trošarine 0,8 % in davka na dodano vrednost 14,3 % končne maloprodajne cene. Regulirane cene elektrike za gospodinjstva naj bi sprva veljale do 31. 8. 2023, v aprilu 2023 pa je bila regulacija podaljšana do konca leta 2023. Za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 je vlada z novo Uredbo o določitvi cene električne energije za 90 % porabe omejila ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah. Povprečna cena energenta – električne energije za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV, je v letu 2023 znašala 102,7 EUR/MWh, kar je bilo za 24 % več kot v predhodnem letu ter za 79 % več kot leta 2019. V prvem polletju 2024 je znašala cena energenta – električne energije 109,7 EUR/MWh, kar je bilo za 6,3 % več kot v prvem polletju 2023. Cena električne energije (energenta) je tako v drugem četrtletju 2024 znašala 110,5 EUR/MWh (brez DDV) in je bila za 1,4 % višja kot v predhodnem četrtletju 2024.
Omrežnina za elektroenergetsko omrežje je za gospodinjstva znašala 55,2 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta v povprečju povišala za 38 %. K temu je vplival efekt ponovnega obračuna omrežnine, plačevanja katerega so bila gospodinjstva delno oproščena v 2022. Trošarina je bila za povprečnega gospodinjskega odjemalca v letu 2023 obračunana v znižani višini 1,5 EUR/MWh, kar je zaradi veljavnosti ukrepa znižanja trošarine, pomenilo 11-odstotno znižanje glede na leto 2022. Omrežnina je v prvem polletju 2024 znašala 57,8 EUR/MWh in je bila za 5,6 % višja kot v prvem polletju 2023. Dajatve so znašale 0,9 EUR/MWh (9,3 EUR/MWh v prvem polletju 2023), saj je od novembra 2023 v veljavi popolna oprostitev obračunavanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Trošarina je v tem obdobju znašala 1,5 EUR/MWh, enako kot leto prej.
- Cenovni vrh za zemeljski plin je bil v 2023
Povprečna cena zemeljskega plina brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca v standardni porabniški skupini v letu 2023 znašala 68,3 EUR/MWh in je bila za 3,3 % višja v primerjavi z letom 2022. Najvišje povprečne cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce so bile v Sloveniji v prvem četrtletju 2023, ko so znašale 83,6 EUR/MWh (brez DDV) in se nato znižale na 48,4 EUR/MWh v drugem četrtletju 2024. V prvem polletju 2024 je povprečna cena znašala 51,5 EUR/MWh in je bila za 28,4 % nižja glede na prvo polletje 2023.
Končna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je v 2023 znašala 101,5 EUR/MWh in je bila za 26 % višja kot v letu 2022. Povprečna cena energenta – zemeljskega plina je za gospodinjstva v 2023 znašala v povprečju 71,8 EUR/MWh in je bila višja za 43 % glede na predhodno leto. Omrežnina v vrednosti 13,2 EUR/MWh je bila višja za 5,6 %. V strukturi končne cene z DDV za povprečnega gospodinjskega odjemalca, je zemeljski plin imel 70,7-odstotni delež, omrežnina 13-odstotnega, dajatve 3-odstotnega, trošarine 0,8-odstotnega in davek na dodano vrednost 12,5-odstotnega. V prvem polletju 2024 je cena energenta še upadala in je znašala 60 EUR/MWh (58,5 EUR v 2. četrtletju 2024) in je bila za 18,2 % nižja glede na prvo polletje 2023. Vlada je z Uredbo o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za kurilno sezono od 1. januarja 2024 do 30. aprila 2024 omejila najvišje dovoljene cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za gospodinjske odjemalce. Omrežnina se je zvišala za 8,1 %, dajatve pa za 123 %, zaradi izteka ukrepa oprostitve okoljske dajatve CO2, trošarina pa je ostala na ravni lanskega prvega polletja. Višji je bil tudi DDV, in sicer za 89 %, ker je ukrep znižanja DDV na 9,5 % veljal do konca maja 2023.
*****
Pobuda za omogočanje kapitalskih naložb energetskih družb v Sloveniji
Upravni odbor EZS se je seznanil s pobudo za omogočanje kapitalskih naložb energetskih družb v Sloveniji, ki so jo podale družbe članice EZS ELES, GEN energija, HSE in Plinovodi. UO EZS podpira pobudo, ki bi tem in ostalim družbam v slovenski energetiki, ki so v večinski lasti Republike Slovenije ali Slovenskega državnega holdinga (SDH), omogočila kapitalske naložbe v zagonska (start-up) podjetja ali sklade tveganega kapitala, katerih namen je spodbujanje inovacij in razvoja v energetiki za namene doseganje ciljev, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN).
Socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. Seznanil se je z uspešnimi pogajanji s Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) v okviru Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) in s Sindikatom pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) v okviru Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) glede pravice do odklopa. Delodajalci so morali namreč sprejeti ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa do 16. novembra 2024 oziroma je to lahko določeno s kolektivno pogodbo, kar je EZS skupaj s socialnimi partnerji uspelo doreči v obliki aneksov h kolektivnih pogodbam. UO EUS se je tako seznanil z objavo Aneksa št. 7 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije (KPES) in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije (KPPS)
Upravni odbor se je seznanil s potekom pogajanj pogajalskih skupin EZS in SPESS o Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije (KPPS), ki so se zvrstila v oktobru in novembru 2024. Skladno s Tarifno prilogo h KPPS naj bi se pogodbeni stranki o znesku najnižjih plač in o politiki plač dogovorili enkrat letno, najpozneje do konca meseca novembra. Ker do dogovora v letu 2024 v predpisanem roku ni prišlo, se uveljavi tretji odstavek I. točke Tarifne priloge h KPPS. Skladno s tem se znesek najnižjih osnovnih plač s 1. decembrom 2024 poveča za 0,51 % (konkretno 85 % inflacije v obdobju od 1. 10. 2023 do 30. 9. 2024), kar bo kot ugotovitveni sklep objavljeno v Uradnem listu RS.
Upravni odbor EZS je prav tako vzel na znanje preklic socialnega miru v Skupini Premogovnika Velenje s strani SPESS.
Potrjen Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2025
Skupščina EZS je danes tudi potrdila Program dela in Finančni načrt EZS za leto 2025. »Energetika kot sektor je zaradi energetskega prehoda v obdobju največjih sprememb. Spremembe ljudje včasih sicer pozdravimo, velikokrat pa si jih v resnici ne želimo. Radi tudi poenostavljamo, pa čeprav se zavedamo, da je včasih že gospodinjska logika lahko zahtevna.
Z veliko lahkoto nasprotujemo vsakršnim posegom v prostor, pozabljamo pa, da lahko zaradi vse zgrajene infrastrukture okoli nas precej bolje živimo,« je ob tem poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar. Da gre res za pomemben proces, je razvidno tudi iz podatkov o rekordnih naložbah v letu 2023, kar pa gre delno tudi na račun višjih cen, je še pojasnil Mervar. Kot omenjeno, so v zadnjih petih letih (2019–2023) naložbe v povprečju znašale okoli 600 mio EUR letno, kar je precejšen porast glede na predhodnih pet let (2014–2018), ko so znašale okoli 435 mio EUR.
Mervar še poudarja: »Kako torej razmišljati na poti v podnebno nevtralnost, ki je za vse jasno postavljen cilj? Najprej si je treba priznati, da ne obstaja scenarij, ki bi nas brez vsakršnih skrbi peljal v rožnato prihodnost. Bo pa prihodnost za vse lepša, če bomo zanjo znali poskrbeti s preudarnimi odločitvami. Te naj vedno temeljijo na pravih in s tem zanesljivih podatkih.«
Kot pravi predsednik EZS, različni scenariji in raznovrstne rešitve s seboj vedno prinesejo določena tveganja, brez tega enostavno ne gre, a zaupati moramo v lastne odločitve – pa naj gre za podjetje ali državo –, če smo jih sprejeli v duhu dobrega gospodarja in obenem z mislijo na prihodnje rodove.
EZS bo v letu 2025 dala še večji poudarek kadrom in organizirala kadrovski dogodek E/Z/S: Energetika / Zaposlovanje / Stroka.
