Sekcija EURELECTRIC

Sekcija se ukvarja z razvojem in konkurenčnostjo električne industrije in pri napredku družbe promovira vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije.

OPIS
Sekcija Eurelectric deluje od leta 2004. Ustanovljena je bila že pri Združenju za energetiko v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), vendar deluje sedaj pod okriljem Energetske zbornice Slovenije (EZS).

Člani sekcije se sestajajo praviloma trikrat letno, in sicer pred zasedanjem sveta direktorjev Evropskega združenja elektroenergetske industrije Eurelectric s sedežem v Bruslju. Člani sekcije si izmenjajo aktualne informacije in uskladijo slovenska stališča. Člani slovenske sekcije Eurelectric se redno medsebojno obveščajo in usklajujejo stališča tudi glede dela posamezne delovne skupine Eurelectric. Ker je Eurelectric združenje, ki zastopa interese evropskih elektro-energetskih podjetij iz 32 držav, ima približno 30 delovnih skupin, v katerih se srečuje več sto strokovnjakov, ki se ukvarjajo z aktualnimi energetskimi temami. Poslanstvo združenja je prispevati k razvoju in konkurenčnosti električne industrije, zagotoviti njeno učinkovito zastopanje v javnih zadevah in pri napredku družbe promovirati vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije. Omenjene delovne skupine v okviru Eurelectric nadzoruje pet odborov: za elektrifikacijo in trajnost, za proizvodnjo in okolje, za trge in naložbe, za distribucijska omrežja ter za končne odjemalce in maloprodajne storitve.

Kontakt:
Predsednik:
Uroš Blažica
uros.blazica@elektro-primorska.si

Podpredsednica:
mag. Saša Podlogar Žnidaršič
sasa.podlogar-znidarsic@hse.si

Predsedujoči:
Predsednik Sekcije Eurelectric je od 3. oktobra 2023 Uroš Blažica, njegova namestnica pa mag. Saša Podlogar Žnidaršič.

Člani:
16

Člani slovenske Sekcije Eurelectric se redno udeležujejo sestankov delovnih skupin v okviru združenja Eurelectric in na podlagi temeljitih analiz trga, tehnologij in zakonodaje, razpravljajo o vprašanjih, pomembnih za dejavnost elektroenergetike v Evropski uniji in Sloveniji ter skušajo identificirati skupni interes in vključiti stališča slovenske Sekcije Eurelectric v stališča Eurelectric, ki so posredovana Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in drugim relevantnim odločevalcem na ravni EU. Tako bodo v letu 2024 člani Sekcije Eurelectric proaktivno vključeni v delo delovnih skupin na segmentu distribucije električne energije, proizvodnje električne energije, strukturiranja pravičnega prehoda kot tudi pri pripravi novih zakonodajnih svežnjev Evropske unije. V letu 2024 bo Eurelectric največ pozornosti namenil  omrežjem in zanesljivosti oskrbe in za ta namen se pripravljata dve študiji: »Grids for speed« in »Security of supply«.

Posebna pozornost v letu 2024 bo še naprej namenjena reformi energetskih trgov, kjer bo cilj sekcije  sodelovanje pri pripravi dolgoročnih ukrepov, s katerimi bodo člani preprečevali ponovitev nedavne energetske krize v prihodnosti. Ključni cilj Sekcije Eurelectric ostaja uveljaviti strateške interese slovenskih elektroenergetskih podjetij v ključnih zakonodajnih in strateških dokumentih EU na področju energetike.

Sekcija Eurelectric se bo v letu 2024 zavzemala za doseganje naslednjih ključnih ciljev:

  • sodelovanje pri pripravi dolgoročne reforme energetskega trga in zakonodaje glede mehanizmov zmogljivosti,
  • sodelovanje pri določitvi realnega, dosegljivega ter gospodarsko in družbeno vzdržnega cilja zmanjševanja emisij EU do leta 2040,
  • dokončni sprejem in implementacija zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 (Fit for 55) v interesu slovenske energetike na področju obnovljivih virov energije (OVE), učinkovite rabe energije (URE), daljinskega ogrevanja, sheme za trgovanje z izpusti (EU ETS), implementacije ogljičnega mehanizma za obdavčitev na mejah, pravičnega prehoda, državnih pomoči, pravične porazdelitve bremen med sektorji;
  • spodbuditi umeščanje OVE v prostor skladno z REPowerEU ter spremembo OVE direktive v smeri pospešenega pridobivanja dovoljenj za umeščanje projektov OVE za doseganje še bolj ambicioznih OVE ciljev;
  • spodbuditi investicije v omrežno infrastrukturo, potrebno za predvideno obsežno priključevanje novih OVE virov,
  • prepoznanje vloge jedrske energije kot pomembnega stebra za doseganje podnebne nevtralnosti EU;
  • prepoznanje vloge hidroelektrarn kot pomembnega obnovljivega vira ter doprinos k zagotavljanju fleksibilnosti elektroenergetskega sistema ter črpalnih hidroelektrarn kot pomembne tehnologije shranjevanja električne energije
  • ustrezna umestitev proizvodnje in rabe nizkoogljičnega vodika.

Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dosežkih in aktivnostih združenja Eurelectric v Evropski uniji, za izmenjavo informacij in dobrih praks ter seznanitev s študijami, stališči, gradivi in seminarji Eurelectric. Izmenjava informacij je še posebej pomembna v času energetskega prehoda in dolgoročne reforme elektroenergetskega trga kot odziv na energetsko krizo in potrebo po povečanju energetske neodvisnosti EU od ruskega plina ter pospeševanju umeščanja nizkoogljičnih virov.

O EURELECTRIC

Poslanstvo Evropskega elektroenergetska združenja Eurelectric je prispevati k razvoju in konkurenčnosti električne industrije, zagotoviti njeno učinkovito zastopanje v javnih zadevah in pri napredku družbe promovirati vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije. Vizija, ki jo je podpisala tudi EZS, je objavljena TUKAJ.

Kateri so glavni cilji združenja?

  • v Evropi najkasneje do leta 2050 zagotoviti ogljično-nevtralno oskrbo z električno energijo,
  • na povezanem energetskem trgu zagotoviti stroškovno učinkovito in zanesljivo oskrbo z električno energijo,
  • z razvojem energetske učinkovitosti in elektrifikacije odjema ublažiti podnebne spremembe.

Glavne trenutne prioritete Eurelectric so zato:

  • razkrivati pravo vrednost električne energije (ne samo ceno) kot ključno gonilo brezogljične, konkurenčne in energetsko neodvisne Evrope,
  • doseči integriran energetski trg (implementacija tretjega energetskega paketa) v spremenjenih pogojih trga, z namenom spodbujanja potrebnih investicij,
  • razvoj pragmatičnega okolja (sheme ETS),
  • krepitev fokusa na maloprodaji ob upoštevanju potreb naprednih odjemalcev,
  • spodbujanje bolj aktivne vloge distribucijskih operaterjev,
  • doseči polno delujočo energetsko unijo.

Eurelectric se torej ukvarja se z glavnimi vprašanji, ki vplivajo na električni sektor, od trgov z električno energijo do energetske politike, varovanje okolja in trajnostnega razvoja, omrežij … Člani – trenutno je polnopravnih članov 34 iz 32 držav (iz Slovenije je polnopravna članica EZS) – se redno sestajajo v okviru delovnih skupin. Na podlagi temeljitih analiz tržišča, tehnologij in zakonodaje poskušajo identificirati skupni industrijski interes. Eurelectric izdaja poročila in tudi oblikuje zakonodajne predloge, ki so ustrezno predstavljeni evropski industriji, institucijam EU in drugim deležnikom. Glavne publikacije združenja so dostopne na: http://www.eurelectric.org/publications/

Enakost – oblikovanje vključujočega energetskega prehoda

Evropsko elektroenergetsko združenje Eurelectric je konec junija 2020 objavilo študijo z naslovom Enakost – oblikovanje vključujočega energetskega prehoda (Equality – Shaping an inclusive energy transition), ki jo je podprla tudi Sekcija Eurelectric pri EZS. V sekciji poudarjajo, da je Eurelectric, ki deluje na evropski ravni, prepoznal potrebo po analizi možnosti delitve bremen med deležniki po celotni EU, ki jih s seboj prinaša prehod v ogljično nevtralno družbo do leta 2050. Študija združuje podrobno ekonomsko modeliranje z oceno trenutno najboljših praks za analizo učinkov ključnih politik razogljičenja EU do leta 2050 in opredeljuje ukrepe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za ublažitev potencialno negativnih učinkov.

Kot pravijo v Sekciji Eurelectric, bodo rezultati oblikovalcem politike pomagali bolje razumeti, kako podnebne politike vplivajo na prebivalstvo in na različne dele gospodarstva. Obenem študija predstavlja primere najboljših praks za to, da bi bil energetski prehod (proces razogljičenja) pravičen in enakopraven.  Ključne politike dekarbonizacije, ki jih Evropa potrebuje, da bi dosegla svoje podnebne cilje, bodo imele tako »progresivne« kot tudi »regresivne« učinke.

Zavedati se je potrebno, da lahko nekatere politike dosežejo, da bodo imela gospodinjstva z nižjimi dohodki finančno več koristi kot druge dohodkovne skupine (progresivni učinek), druge politike pa lahko pripeljejo do tega, da bodo revnejša gospodinjstva sorazmerno bolj obremenjena s stroški (regresivni učinek). Politike dekarbonizacije, ki neposredno povečujejo stroške, kot so davki na energijo, imajo najbolj regresivne učinke (če se izvajajo izolirano), medtem ko so politike, ki zmanjšujejo stroške oziroma rabo energije, najbolj progresivne. Obstajajo pa številne možnosti, da se vpliva na regresivne učinke tako, da je dejansko končni učinek politik vendarle progresiven. Z drugimi besedami: ustrezne politike razogljičenja lahko pripomorejo k varovanmju okolja ob hkratnem reševanju vprašanj neenakosti.