Sekcija EURELECTRIC

Sekcija se ukvarja z razvojem in konkurenčnostjo električne industrije in pri napredku družbe promovira vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije.

OPIS
Sekcija Eurelectric deluje od leta 2004. Ustanovljena je bila že pri Združenju za energetiko v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), vendar deluje sedaj pod okriljem Energetske zbornice Slovenije (EZS).

Člani sekcije se sestajajo praviloma trikrat letno, in sicer pred zasedanjem sveta direktorjev Evropskega združenja elektroenergetske industrije Eurelectric s sedežem v Bruslju. Člani sekcije si izmenjajo aktualne informacije in uskladijo slovenska stališča. Člani slovenske sekcije Eurelectric se redno medsebojno obveščajo in usklajujejo stališča tudi glede dela posamezne delovne skupine Eurelectric. Ker je Eurelectric združenje, ki zastopa interese evropskih elektro-energetskih podjetij iz 32 držav, ima približno 30 delovnih skupin, v katerih se srečuje več sto strokovnjakov, ki se ukvarjajo z aktualnimi energetskimi temami. Poslanstvo združenja je prispevati k razvoju in konkurenčnosti električne industrije, zagotoviti njeno učinkovito zastopanje v javnih zadevah in pri napredku družbe promovirati vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije. Omenjene delovne skupine v okviru Eurelectric nadzoruje pet odborov: za elektrifikacijo in trajnost, za proizvodnjo in okolje, za trge in naložbe, za distribucijska omrežja ter za končne odjemalce in maloprodajne storitve.

Kontakt:
Predsednik:
mag. Boris Sovič
boris.sovic@elektro-maribor.si

Podpredsednik:
mag. Djordje Žebeljan
djordje.zebeljan@hse.si

Predsedujoči:
Predsednik Sekcije Eurelectric in član upravnega odbora Eurelectric je od januarja 2020 mag. Boris Sovič, njegov namestnik pa mag. Djordje Žebeljan.

Člani:
15

O EURELECTRIC

Poslanstvo Evropskega elektroenergetska združenja Eurelectric je prispevati k razvoju in konkurenčnosti električne industrije, zagotoviti njeno učinkovito zastopanje v javnih zadevah in pri napredku družbe promovirati vlogo nizkoogljične proizvodnje električne energije. Vizija, pod katero je podpisan tudi izvršni direktor EZS Anton Colarič, je objavljena TUKAJ.

Kateri so glavni cilji združenja?

  • v Evropi najkasneje do leta 2050 zagotoviti ogljično-nevtralno oskrbo z električno energijo,
  • na povezanem energetskem trgu zagotoviti stroškovno učinkovito in zanesljivo oskrbo z električno energijo,
  • z razvojem energetske učinkovitosti in elektrifikacije odjema ublažiti podnebne spremembe.

Glavne trenutne prioritete Eurelectric so zato:

  • razkrivati pravo vrednost električne energije (ne samo ceno) kot ključno gonilo brezogljične, konkurenčne in energetsko neodvisne Evrope,
  • doseči integriran energetski trg (implementacija tretjega energetskega paketa) v spremenjenih pogojih trga, z namenom spodbujanja potrebnih investicij,
  • razvoj pragmatičnega okolja (sheme ETS),
  • krepitev fokusa na maloprodaji ob upoštevanju potreb naprednih odjemalcev,
  • spodbujanje bolj aktivne vloge distribucijskih operaterjev,
  • doseči polno delujočo energetsko unijo.

Eurelectric se torej ukvarja se z glavnimi vprašanji, ki vplivajo na električni sektor, od trgov z električno energijo do energetske politike, varovanje okolja in trajnostnega razvoja, omrežij … Člani – trenutno je polnopravnih članov 34 iz 32 držav (iz Slovenije je polnopravna članica EZS) – se redno sestajajo v okviru delovnih skupin. Na podlagi temeljitih analiz tržišča, tehnologij in zakonodaje poskušajo identificirati skupni industrijski interes. Eurelectric izdaja poročila in tudi oblikuje zakonodajne predloge, ki so ustrezno predstavljeni evropski industriji, institucijam EU in drugim deležnikom. Glavne publikacije združenja so dostopne na: http://www.eurelectric.org/publications/

Enakost – oblikovanje vključujočega energetskega prehoda

Evropsko elektroenergetsko združenje Eurelectric je konec junija 2020 objavilo študijo z naslovom Enakost – oblikovanje vključujočega energetskega prehoda (Equality – Shaping an inclusive energy transition), ki jo je podprla tudi Sekcija Eurelectric pri EZS. V sekciji poudarjajo, da je Eurelectric, ki deluje na evropski ravni, prepoznal potrebo po analizi možnosti delitve bremen med deležniki po celotni EU, ki jih s seboj prinaša prehod v ogljično nevtralno družbo do leta 2050. Študija združuje podrobno ekonomsko modeliranje z oceno trenutno najboljših praks za analizo učinkov ključnih politik razogljičenja EU do leta 2050 in opredeljuje ukrepe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za ublažitev potencialno negativnih učinkov.

Kot pravijo v Sekciji Eurelectric, bodo rezultati oblikovalcem politike pomagali bolje razumeti, kako podnebne politike vplivajo na prebivalstvo in na različne dele gospodarstva. Obenem študija predstavlja primere najboljših praks za to, da bi bil energetski prehod (proces razogljičenja) pravičen in enakopraven.  Ključne politike dekarbonizacije, ki jih Evropa potrebuje, da bi dosegla svoje podnebne cilje, bodo imele tako »progresivne« kot tudi »regresivne« učinke.

Zavedati se je potrebno, da lahko nekatere politike dosežejo, da bodo imela gospodinjstva z nižjimi dohodki finančno več koristi kot druge dohodkovne skupine (progresivni učinek), druge politike pa lahko pripeljejo do tega, da bodo revnejša gospodinjstva sorazmerno bolj obremenjena s stroški (regresivni učinek). Politike dekarbonizacije, ki neposredno povečujejo stroške, kot so davki na energijo, imajo najbolj regresivne učinke (če se izvajajo izolirano), medtem ko so politike, ki zmanjšujejo stroške oziroma rabo energije, najbolj progresivne. Obstajajo pa številne možnosti, da se vpliva na regresivne učinke tako, da je dejansko končni učinek politik vendarle progresiven. Z drugimi besedami: ustrezne politike razogljičenja lahko pripomorejo k varovanmju okolja ob hkratnem reševanju vprašanj neenakosti.