V ponedeljek, 22. januarja 2024, je potekal Strokovni posvet o elektroenergetskem sistemu (EES) Slovenije, ki sta ga organizirali Elektrotehniška zveza Slovenije s prof. dr. Ferdinandom Gubino in Sekcija Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije.
Pomen moči v EES, ki jo je treba vsak trenutek pokrivati
»Elektrika postaja dominanten vir energije, temelji pa predvsem na moči. Bilanca moči je temelj obratovanja elektroenergetskega sistema, izjemno pomembna je razpoložljiva moč. Najti je treba vire za temeljno in za prilagodljivo proizvodnjo električne energije glede na nihanje porabe. Bistvena težava glede na druge energente je v tem, da električne energije ni mogoče shranjevati za daljši čas,« poudarja profesor Gubina in dodaja, da ima elektrika še vrsto dodatnih zahtev, kot so sistemske storitve, ki jih narekujejo konstantna frekvenca, stalna napetost, stabilnost sistema, proizvodnja jalove moči, stalna pripravljenost na obremenitev in neprekinjenost dobave. To pa zahteva skrbno načrtovanje in izgradnjo proizvodnih in prenosnih elementov elektroenergetskega sistema na dolgi rok, torej za 30 let s periodičnimi popravki vsakih 10 let, ker se tehnologije proizvodnih virov s časom razvijajo in spreminjajo.
»Predvsem pa zahteva razvoj EES izjemno velike investicije,« je jasen prof. dr. Gubina. Razvoj elektroenergetskega sistema je pomemben zato, ker omogoča stalno in kakovostno oskrbo z elektriko za vse deležnike, vključno z industrijo in prebivalstvom. Zanašanje na trg je tvegano, ker trgovci z elektriko nimajo dovolj denarja za izjemno velike investicije v vire in omrežje, ki jih nalaga zamenjava energentov. Zato v vseh državah pri načrtovanju močno sodeluje in ta proces usmerja država, da ne pride do redukcij in mrkov zaradi trajnega primanjkovanja virov moči.
»Elektroenergetski sistem je pri tem poseben, ker temelji na močeh, ki jih je treba vsak trenutek pokrivati: namreč, vsak priključen element ima zahtevano moč, energije pa porabi, kot mu trenutno narekuje delovni proces. Poleg sonca – sonce daje amorfno obliko energije, ki jo je le delno mogoče takoj vključiti v dnevni odjem – in vetra je za stabilno napajanje EES potreben plin, ki je ekološko zelo sporen, trenutno pa so najprimernejše jedrske elektrarne, ki lahko obenem bistveno prispevajo sistemu ogrevanja,« pravi prof. dr. Gubina.
Pomen jedrske energije in OVE
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, tudi predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, je poudaril, da se je treba pripravljati na potencialne nove scenarije, pri čemer veliko nalog čaka izobraževalno-raziskovalne institucije. Močan steber EES v Sloveniji po njegovem ostaja jedrska opcija skupaj z obnovljivimi viri energije (OVE).
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je povedal, da podnebno odporna družba potrebuje podnebno odporni elektroenergetski sistem (EES), na katerega so priključene proizvodne enote. Majhni sistemi, kot je recimo slovenski, bodo morali biti še posebej prožni. Države imajo svoje načrte in jih prilagajajo okoliščinam, vendar se je vse radikalno spremenilo s krizo v Ukrajini. Tudi on je izpostavil ključni pomen jedrske energije in OVE za prihodnost EES v Sloveniji. »Vse napore vlagamo v izgradnjo drugega jedrskega bloka (JEK 2),« je poudaril Kumer. Pri OVE pa je izpostavil dokončanje spodnjesavske verige hidroelektrarn, izgradnje sončnih in vetrnih elektrarn, pa tudi pomen novih tehnologij.
Pomen zanesljive in konkurenčne oskrbe
»Prizadevamo si za odprt podnebni in energetski dialog na vseh ravneh, ki pa naj temelji na strokovnih podlagah. Pri tem je ključno, da se slišimo. Kot stroka, kot akademska sfera in kot politika se moramo slišati, hkrati moramo slediti, kaj se dogaja v soseščini in kaj po svetu. In sprejemati moramo takšne odločitve, ki nam bodo tudi v prihodnjih letih in desetletjih zagotovile ravnotežje med tremi osnovnimi stebri energetske politike, ki so neločljivo prepleteni: podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo,« je poudarila izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije mag. Ana Vučina Vršnak. Dodala je, da bo cilje glede energetske varnosti in razogljičenja težko doseči brez novih naložb v obnovljive vire energije (OVE).
Načrtovano opuščanje rabe premoga ter predvidena rast porabe električne energije, kot posledica prehoda iz fosilnih goriv na električno energijo v prometu, ogrevanju in industrijskih procesih, zahtevajo pospešena vlaganja tako v novo proizvodnjo električne energije, kakor tudi vire fleksibilnosti, storitev za odjemalce ter električno omrežje, je bil jasen generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj. »Če želimo doseči zastavljene cilje, moramo uporabiti vse razpoložljive obnovljive vire energije, kakor tudi jedrsko energijo in vire fleksibilnosti, kot so hranilniki, baterije, elektrolizerji. Podpiram JEK 2, vendar novih poceni proizvodnih virov ne pričakujmo,« je prepričan. Če lahko zgradimo konkurenčne proizvodne enote, jih je po njegovem smiselno zgraditi, če pa je cena večkratnik tistih v tujini, pa je že vprašanje. Italija denimo ima dovolj kapacitet, ki pa jih ne uporablja ves čas in elektriko uvaža; lahko pa v času krize zažene vse svoje enote in je samozadostna.
Uroš Blažica, predsednik Sekcije Eurelectric pri Energetski zbornici Slovenije in predsednik Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE) je glede razvoja distribucije z velikim deležem sončne energije izpostavil, da so distribucijska podjetja vstopila v obdobje intenzivnega investiranja oziroma celovite prenove distribucijskega omrežja zaradi potrebe po povečevanju robustnosti in omogočanja zelenega prehoda: »Predviden obseg investicij na letni ravni se bo moral več kot podvojiti, če bomo želeli doseči načrtovane cilje. Vse navedeno zahteva poleg zagotavljanja potrebnih virov tudi spremembe nekaterih poslovnih procesov in dosedanjih modelov poslovanja.« Blažica je poudaril, da je zeleni prehod drag: »Če smo se odločili za zeleni prehod, bo položnica višja. Druge poti ni.«
Energetski prehod na ogljično nevtralno družbo bo po oceni mag. Vekoslava Korošca najzahtevnejši projekt do sedaj. »Slovenska industrija, še posebej energetsko intenzivna industrija bo nosila veliko breme. Problem za industrijo je, ker so tehnologije za nadomeščanje fosilnih goriv – predvsem plina – še v razvoju. Poraba električne energije se bo za industrijo kljub učinkoviti rabi močno povečala, saj bo elektrika v veliki meri nadomestila fosilna goriva. Zato je zelo pomembno, kako bomo v bodoče zagotovili zanesljivo in cenovno konkurenčno proizvodnjo električne energije,« izpostavlja. Energetska neodvisnost je v težkih političnih in podnebnih spremembah po njegovem ključna: »Ne smemo pozabiti, da slovenska industrija lahko zagotovi velik del opreme in storitev za nove elektrarne in omrežja in s tem zagotovi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.«
Dr. Igor Lengar iz Inštituta »Jožef Stefan« (IJS) se je osredotočil na vlogo jedrske tehnologije v slovenskem EES do leta 2050 in ogrevanje. »Jedrska energija je edina nizkoogljična tehnologija, neodvisna od vremenskih vplivov, ki lahko konstantno zagotavlja potrebno moč v elektroenergetskem sistemu. Vzporedno s proizvodnjo elektrike lahko jedrski reaktorji zagotavljajo tudi procesno toploto za industrijo in toploto za ogrevanje stavb. V zadnjem času smo priča razvoju malih modularnih reaktorjev, po moči nekajkrat manjših od danes dobavljivih jedrskih elektrarn.« V Sloveniji se bomo v nekaj letih po njegovem soočili z večjim dnevnim nihanjem proizvodnje električne energije zaradi porasta deleža sončnih elektrarn, po zaprtju TEŠ6 pa tudi z velikim primanjkljajem pri zagotavljanju potrebne moči, kar bo potrebno rešiti. Načrtovanje energetske prihodnosti je zahtevno, pri napovedih pa se je smiselno zgledovati po obstoječih rešitvah v drugih državah in njihovi uspešnosti, je dejal.
Po besedah mag. Aljoše Deželaka iz ELES-a bo poraba samo naraščala. Največja izvoznika elektrike bosta leta 2030 Velika Britanija in Francija, nekoliko tudi še Romunija, Slovaška, Avstrija. Slovenija bo izpostavljena pretoku moči na koridorju sever-jug, od Nemčije do Balkana, kar za seboj potegne potrebe po povečanju prenosnih zmogljivosti na slovenskih mejah. Slovenija bo verjetno uvažala svojo energijo, sicer pa bo uvoznica tudi Nemčija kljub ogromnim količinam neizkoriščene energije. Presežki sončne energije bodo namreč v času visoke sončne aktivnosti v poletnem času, pa tudi pozimi bo veliko zavržene energije. »Aktualne težke razmere v energetiki nas ne smejo odvreči od dolgoročnih ciljev,« je opozoril.
V Sloveniji smo na strateški lokaciji za stabilnost širšega EES, je dejal direktor Nuklearne elektrarne Krško (NEK) Gorazd Pfeifer. V zadnjih letih smo z nekaj večjimi enotami rešili kar nekaj izpadov elektroenergetskih sistemov in če bomo večje mase izločili iz EES, kot elektrotehnik nisem gotov, da bomo z malimi energetskimi generatorji reševali nestabilnosti, je dejal. »Če ne bomo enotni, kaj bi radi v naslednjih 10 ali 20 letih, ali torej v Sloveniji želimo stabilno točko, ključno za širšo regijo, potem tudi širša javnost ne bo mogla biti poenotena,« je prepričan.
Tehnologija vodika in njegova vloga v prihodnosti
V strokovni in laični javnosti se vodik vse bolj izpostavlja kot potencialno osrednji medij za pretvorbo in shranjevanje energije obnovljivih virov. Električna energija, proizvedena z elektrarnami na obnovljive vire, se lahko z elektrolizo pretvori v vodik, začasno ali dolgoročno shrani in po presoji uporabi v energetiki, transportu ali industriji. »Pretvorba se zdi še posebej privlačna ob presežkih električne energije v sistemu in oblikovanju ugodnih cen na trgu z električno energijo. Čeprav je vodik predmet mnogih razprav in Slovenija že premore nekaj iniciativ, se nam za razliko od nekaterih drugih držav, konkretnejši demonstracijski projekti šele obetajo,« je pojasnil dr. Uroš Kerin iz ELES-a.
O amorfni sončni energiji in zanesljivosti oskrbe
Po besedah prof. dr. Gubine daje sonce amorfno obliko energije, ki jo je le delno mogoče takoj vključiti v dnevni odjem. Sicer pa z njo ni mogoče pokrivati konice ali poljubnega dela obremenitvenega diagrama, ker je na razpolago intervalno le do nekje 2000 ur, kar je malo glede na 8760 letnih ur obratovanja EES. Pretvoriti jo je treba v moč s shranjevanjem v akumulatorjih, v črpalnih elektrarnah ali s pretvorbo v vodik.
Pri tem se je prof. dr. Miloš Pantoš s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani osredotočil na potrebe po moči do leta 2050 in tveganje nepokrivanja odjema. »Sprejeti moramo dejstvo, da sončne elektrarne same po sebi ne predstavljajo zanesljivega vira električne energije. Tudi s pomočjo hranilnikov električne energije ne moremo zagotoviti s sončnimi elektrarnami zanesljive oskrbe, ker bi taki hranilniki morali biti zmogljivi obratovati tudi do dva tedna,« pojasnjuje.
Umeščanje v prostor
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) mag. Damjan Seme je izpostavil, da je doseganje ciljev zelenega prehoda pogojeno predvsem s pohitritvijo in poenostavitvijo postopkov umeščanja novih proizvodnih virov – objektov v prostor, na nivoju posameznih inštitucij, ki se ukvarjajo z izdajanjem soglasij in mnenj, kot tudi na nivoju pripravljavcev potrebne dokumentacije (prostorsko umeščanje, projektiranje…). Poudaril je, da bodo z večanjem deleža obnovljivih virov nujno potrebna znatna vlaganja tudi v večje hranilnike električne energije.
