Svet EU dosegel dogovor o nujnih ukrepih za zniĹžanje cen energije

03. 10. 2022

Ministri EU za energijo so v petek, 30. septembra 2022, dosegli politični dogovor o predlogu uredbe Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Z uredbo se uvajajo skupni ukrepi za zmanjšanje odjema električne energije ter za zbiranje presežnih prihodkov energetskega sektorja in njihovo prerazporeditev med končne odjemalce.

Zmanjšanje odjema električne energije

Svet se je dogovoril o prostovoljnem skupnem cilju 10-odstotnega zmanjĹĄanja bruto porabe električne energije in obveznem cilju 5-odstotnega zmanjĹĄanja porabe električne energije v času konic. DrĹžave članice bodo opredelile 10 % svojih konic med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023, med katerimi bodo zmanjĹĄale odjem. DrĹžave članice bodo lahko same izbrale ustrezne ukrepe za zmanjĹĄanje porabe za oba cilja v tem obdobju.

Zgornja meja za trĹžne prihodke za podmejne proizvajalce

Svet se je dogovoril, da bo zgornja meja trĹžnih prihodkov za proizvajalce električne energije, vključno s posredniki, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo tehnologije za podmejno proizvodnjo, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit, 180 EUR/MWh. Taki operaterji so v zadnjih mesecih ustvarili nepričakovano velike finančne koristi, ne da bi se njihovi operativni stroĹĄki povečali. Razlog za to je vloga premoga in plina kot obrobnih virov, na podlagi katerih so določene cene in ki trenutno viĹĄajo končno ceno električne energije.

Raven te zgornje meje je določena z namenom, da se ohrani donosnost operaterjev in prepreči oviranje naložb v obnovljive vire energije.

Države članice so se dogovorile, da bodo z ukrepi po lastni izbiri poskrbele za zbiranje in preusmeritev presežnih prihodkov v podporo in zaščito končnih odjemalcev električne energije. Uvedle so nekaj prožnosti, da bi se upoštevale njihove nacionalne okoliščine in ukrepi, vzpostavljeni na nacionalni ravni. Med temi je med drugim možnost, da se določijo višje zgornje meje prihodkov, da se uporabijo ukrepi, ki dodatno omejujejo tržne prihodke, da se razlikuje med tehnologijami in da se uporabijo omejitve za tržne prihodke drugih akterjev, vključno s trgovci.

Kadar je odvisnost drĹžave članice od neto uvoza enaka ali večja od 100 %, ta do 1. decembra 2022 sklene dogovor o ustrezni delitvi preseĹžnih prihodkov z drĹžavo članico izvoznico. K sklenitvi takih sporazumov so pozvane tudi druge drĹžave članice.

Solidarnostna dajatev za sektor fosilnih goriv

Države članice so se dogovorile, da bodo za dobiček podjetij, dejavnih v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij, določile obvezen začasni solidarnostni prispevek. Solidarnostni prispevek bi se izračunal na podlagi obdavčljivega dobička, kot je določen v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili v poslovnem letu, ki se začne leta 2022 in/ali leta 2023, ter ki presega 20-odstotno povečanje povprečnega letnega obdavčljivega dobička od leta 2018. Pobiral se bo poleg rednih davkov in dajatev, ki se uporabljajo v državah članicah.

Države članice lahko ohranijo nacionalne ukrepe, ki so enakovredni solidarnostni dajatvi, če so skladni s cilji uredbe in ustvarjajo vsaj primerljive prihodke.

Države članice bodo prihodke iz solidarnostnega prispevka uporabile za finančno podporo gospodinjstvom in podjetjem ter ublažitev učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije.

Maloprodajni ukrepi za MSP

Svet se je dogovoril, da lahko države članice začasno določijo ceno za dobavo električne energije malim in srednjim podjetjem, da bi dodatno podprle MSP, ki se spopadajo z visokimi cenami energije. Države članice so se tudi dogovorile, da lahko izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov.

Uporaba

Ukrepi so začasni in izredni. Uporabljali se bodo od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023. Cilji zmanjšanja porabe energije se uporabljajo do 31. marca 2023. Obvezna zgornja meja tržnih prihodkov se uporablja do 30. junija 2023.

Države članice so uvedle posebne izjeme za Ciper in Malto.

Ozadje in naslednji koraki

Uredba bo uradno sprejeta po pisnem postopku v začetku oktobra. Nato bo objavljena v Uradnem listu EU in bo začela veljati naslednji dan.

*****

DODATNE INFORMACIJE:
https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/09/30/council-agrees-on-emergency-measures-to-reduce-energy-prices/

+

https://www.gov.si/novice/2022-09-30-evropski-ministri-za-energijo-sklenili-dogovor-o-posredovanju-pri-visokih-cenah-energije/

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vpraĹĄanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

Vse novice
toggle icon