Svetovna energetska trilema 2022: Slovenija ponovno med deseterico najboljših

17. 11. 2022

Lestvica najboljših deset držav po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2022 (World Energy Trilemma Index 2022), ki ga izdaja Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC) glede na pretekla leta večinoma ostaja nespremenjena, saj evropske in druge države OECD zaradi dobro uveljavljene energetske politike in ustrezne energetske mešanice še naprej prevladujejo na najvišjih mestih. Vodilne države Švedska, Danska in Švica dosegajo še naprej odlične rezultate v vseh treh dimenzijah trileme: energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti.

Glavna sprememba med vodilnimi državami je pri Sloveniji in Estoniji, ki sta se uvrstili med deset najboljših držav. Obe državi sta v letu 2022 dosegli 78,8 točke in si delita 9. mesto. Slovenija (ocena AAB) je glede na leto 2021 napredovala za največ med vsemi 133 državami, in sicer kar za 11 mest, Estonija (ocena CAA) pa se je povzpela za 8 mest. Primerjava z lansko uvrstitvijo sicer ni povsem ustrezna zaradi vsakokratnega dopolnjevanja metodologije razvrščanja držav.

Ocene za Slovenijo:

(1) energetska varnost: 69,8 (na prvem mestu ostaja Kanada s 76,9 točke),
(2) energetska enakopravnost: 94,7 (na prvem mestu je Luksemburg s 100 točkami),
(3) okoljska trajnost: 76 (na prvem je Švedska s 87,5 točke).

Slovenija se v letu 2022 uvršča na 9. mesto v svetu s skupno oceno 78,8, kar je eno odstotno točko bolje kot v primerjavi z letom 2021. Glavni razlog za odličen napredek Slovenije v 2022 je napredovanje v vseh treh dimenzijah trileme. Zaradi izvajanja ukrepov za zaščito najbolj ranljivih uporabnikov, na katere so vplivale naraščajoče cene energije v več državah članicah EU, vključno s Slovenijo, je bilo napredovanje v dimenziji energetske enakopravnosti največje, in sicer kar za 11 odstotnih točk, pri čemer je potencial napredovanja v tem segmentu po oceni WEC še velik. Vidnejši napredek (9,9 odstotne točke) je bil narejen tudi pri okoljski trajnosti, kjer je v zadnjih 20-ih letih zaradi upadanja emisij iz energetskega sektorja, znižanja intenzivnosti CO2 in zmanjševanja onesnaženosti zraka, zaznati enakomerno rast rezultatov. Najmanjši napredek (1 odstotna točka) je bil dosežen pri energetski varnosti, kar lahko pojasnimo z vsesplošno geopolitično situacijo (vojna v Ukrajini), ki ogroža zanesljivost oskrbe v EU.

V tako imenovani analizi trilema WEC ocenjuje energetiko po treh ključnih dimenzijah:
(1) energetski varnosti,
(2) energetski enakopravnosti in
(3) okoljski trajnosti.

Globalne uvrstitve

Kot že vsa zadnja leta so tudi letos prva tri mesta pripadla Švedski, Danski in Švici. Na prvih 10. mestih je po poročilu Energy Trilemma Index 2022 14 držav:

 

1. Švedska
2. Danska, Švica
3. Finska
4. Kanada, Združeno kraljestvo
5. Avstrija
6. Francija, Norveška
7. Nemčija
8. Nova Zelandija
9. Slovenija, Estonija
10. ZDA

POMEMBNA OPOMBA ZA UREDNIKE:

WEC poročila o Svetovni energetski trilemi objavlja od leta 2010.

Trenutno stanje vseh razsežnosti trileme poudarja določene poti razvoja, ki pa ni povsem usklajeno z nedavnimi energetskimi šoki in krizami; podatki za leto 2022 torej ne odražajo obstoječe energetske situacije. Vendar dolgoročni trendi v podatkih ostajajo informativni, saj si države prizadevajo za varen, pravičen in trajnosten prehod. Letošnje poročilo preučuje, kako lahko trilema ponuja pogled v preteklost in obenem ponuja priložnosti za izboljšave glede merjenja vpliva energetskega prehoda.

Glede na nedavno hitrost in obseg sprememb na energetskih trgih, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, relevantnost izvornih podatkov indeksa svetovne energetske trileme za leto 2022 s seboj nosi tveganje. Podatki za trilemo so bili namreč pridobljeni pred ukrajinskim konfliktom, hkrati pa so bili upoštevani že tudi ukrepi držav v spopadanju s krizo.

V skladu s tem se poročilo za leto 2022 osredotoča predvsem na izkušnje, pridobljene iz različnih pretresov in kriz, ter podaja informacije o novih meritvah, ki so potrebne za vključitev programov pravičnosti (uporabnikov) in odpornosti.

WEC ima ambiciozen načrt za prihodnje leto. Načrt za leto 2023 bo napredek pri prilagodljivem pristopu trileme, ki je bolj odporen na številne krize, ki smo jim bili priča leta 2022. Preoblikovanje bo osredotočeno na preglednost metodologije in večjo sposobnost merjenja in spremljanja uspešnosti različnih držav.

*****

Gradivo:

*****

Za vsa dodatna pojasnila glede rezultatov trileme, metodologije, strokovnih podlag in razlag je na voljo sekretariat WEC: aamerlaan@worldenergy.org in avickers@worldenergy.org

 

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

Vse novice
toggle icon