Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC) je v poročilu World Energy Trilemma 2026: Rebalancing World Energy – Trade-Offs and Transformations v ospredje postavil novo fazo energetskega prehoda. Po obdobju hitre rasti obnovljivih virov in padanja stroškov čistih tehnologij se ključni izzivi vse bolj selijo na področje elektroenergetskih omrežij, hranilnikov, prožnosti, trgov in sistemske integracije.
Svetovna energetska trilema že več kot dve desetletji temelji na treh ključnih dimenzijah energetskega sistema: energetski varnosti, energetski enakopravnosti oziroma dostopnosti ter okoljski trajnosti. Poročilo za leto 2026 opozarja, da ravnotežje med temi tremi cilji ni stanje, ki bi ga bilo mogoče doseči enkrat za vselej. Razmere se spreminjajo vse hitreje, zato morajo države, podjetja in institucije ravnotežje med njimi nenehno na novo vzpostavljati oziroma ves čas uravnoteževati.
Naslednja faza energetskega prehoda je predvsem vprašanje integracije
Ena osrednjih ugotovitev poročila je, da je bila prva faza energetskega prehoda predvsem faza uvajanja novih tehnologij. Obnovljivi viri so se hitro širili, stroški tehnologij so padali, elektrifikacija pa se je pospeševala.
Naslednja faza bo zahtevnejša. Ozka grla se vse bolj premikajo od same proizvodnje energije k omrežjem, hranilnikom energije, prožnosti, trgom, dobavnim verigam in sistemski integraciji. Izziv zato ni več samo optimiziranje posameznih tehnologij in naprav, temveč učinkovito upravljanje celotnega energetskega sistema ter povezovanje proizvodnje, omrežij in vse bolj aktivnega odjema.
Poročilo hkrati opozarja na začetek novega obdobja intenzivne elektrifikacije. Digitalizacija, industrijski razvoj, elektrifikacija prometa in ogrevanja ter novi veliki porabniki povečujejo in spreminjajo povpraševanje po električni energiji. Posledično postajajo vse pomembnejši stabilnost omrežij, pravočasne naložbe v infrastrukturo, hranilniki, standardi interoperabilnosti ter nove kompetence energetskih podjetij in institucij.
Pet ključnih dilem, s katerimi se sooča energetika
Na podlagi pogovorov s petimi regijami po svetu, v katerih je sodelovalo več kot 275 vodilnih predstavnikov energetike iz 65 držav, je WEC prepoznal pet dilem, ki se pojavljajo v vseh delih sveta:
-
- naložbe v energetski sistem prihodnosti ali obvladovanje stroškov danes;
- preoblikovanje energetskih trgov ali delovanje v okviru sedanjih tržnih pravil;
- nacionalna konkurenčnost ali čezmejna soodvisnost;
- hitrost energetskega prehoda ali zagotavljanje njegove družbene sprejemljivosti;
- institucije, ki jih energetski sistem potrebuje, ali institucije, ki jih imamo danes.
WEC poudarja, da teh dilem ni mogoče rešiti samo s tehnologijo ali dodatnimi finančnimi sredstvi. Potrebni so tudi sposobnost dolgoročnega odločanja, sodelovanje med energetiko, industrijo, digitalnim sektorjem, finančnimi institucijami in družbo ter institucije, ki se lahko dovolj hitro odzivajo na spremembe.
Kaj sporočila poročila pomenijo za Slovenijo?
Čeprav letošnje poročilo za leto 2026 ne prinaša nove primerljive uvrstitve Slovenije, so njegove ugotovitve neposredno relevantne tudi za slovenski energetski prostor.
Elektrifikacija prometa, ogrevanja in industrije, hitro povečevanje razpršenih virov energije ter pojav novih velikih porabnikov povečujejo pomen pravočasnega razvoja prenosnega in distribucijskega omrežja. Hkrati postajajo vse pomembnejši hranilniki, prožnost odjema, boljše povezovanje načrtovanja proizvodnje in omrežij ter učinkovito čezmejno sodelovanje.
Prav vprašanje pravočasnosti investicij je ena osrednjih tem letošnje energetske trileme: kdaj strošek odlašanja z investicijo postane večji od stroška njene pravočasne izvedbe?
Evropski primeri v poročilu kažejo, da univerzalnega modela ni. Finska je z 96-odstotnim deležem proizvodnje električne energije brez fosilnih goriv predstavljena kot primer tehnološko nevtralne in dolgoročno stabilne energetske politike, pri kateri se naslednji izziv seli predvsem na področje stabilnosti sistema in povezovanja različnih energetskih sektorjev. Francija pa elektrifikacijo v kombinaciji z jedrsko energijo in obnovljivimi viri vse izraziteje obravnava tudi kot vprašanje energetske suverenosti, zmanjševanja uvozne odvisnosti in zaščite pred cenovno volatilnostjo.
Energetska trilema postaja predvsem vprašanje sposobnosti odločanja
Ključno sporočilo poročila World Energy Trilemma 2026 je, da energetski prehod prehaja v zahtevnejšo fazo. Uspešnost držav ne bo odvisna samo od količine novih proizvodnih zmogljivosti ali hitrosti uvajanja posameznih tehnologij, temveč predvsem od tega, kako uspešno bodo povezale razvoj proizvodnje, omrežij, trgov, digitalnih rešitev in odjema ter ob tem ohranjale zanesljivost, dostopnost in okoljsko trajnost energetskega sistema.
»Energetska tranzicija vse bolj postaja vprašanje celotnega sistema. Za Slovenijo to pomeni predvsem pravočasno načrtovanje in razvoj omrežij, tesnejše povezovanje proizvodnje in odjema ter sodelovanje med različnimi akterji energetskega sistema. Pri tem ne gre za izbiro ene same tehnologije, temveč za iskanje ravnotežja med vsemi tremi razsežnostmi trileme – zanesljivostjo, dostopnostjo in trajnostjo v razmerah, ki se hitro spreminjajo. Slovenija zato potrebuje vse bolj integrirano načrtovanje energetskega sistema ter investicijske odločitve, ki bodo gledale desetletje ali dve naprej, ne samo na današnje potrebe.«
mag. Klemen Dragaš, predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta – SNK WEC