Na EZS smo zbrali nekaj poudarkov in povezav glede ruskega napada na Ukrajino in s tem povezanimi vplivi na sektor energetike. Trudimo se, da je stran sproti posodobljena, predvsem s pomembnimi povezavami.
*****
Napad na Ukrajino se je pripravljal zelo dolgo. V analizi o visokih cenah energije smo lani jeseni zapisali, da Rusija za oktober lani ni zakupila prenosnih zmogljivosti za plin preko Ukrajine. Ponovno priporočamo branje: Visoke cene energije: razlogi, trendi, možni ukrepi
Izjava EZS na dan 2. 3. 2022: Dobava plina iz Rusije ostaja nespremenjena in stabilna. Za zdaj ni pričakovati sprememb. Celo je zaznati nekoliko povečano dobavo iz smeri Rusije proti Italiji. Transportirajo se večje količine plina, da se skladišča ne praznijo.
REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (8. 3. 2022): Evropska komisija je v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila osnutek načrta za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom. Najpogostejša vprašanje in odgovore najdete tukaj.
*****
Napad na Ukrajino, odziv EU in Slovenije
Takoj, ko se je konec februarja letos začel ruski napad na Ukrajino, so se v Bruslju na izrednem vrhu sestali evropski voditelji (24. 2.). Sprejeli so sklepe ter sankcije proti Rusiji, ki se nanašajo tudi na energetski sektor. Obenem so voditelji Evropsko komisijo pozvali, naj predlaga ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih, med drugim tudi v zvezi z energijo. Sklepi so objavljeni tukaj.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po izrednem zasedanju Evropskega sveta o Ukrajini med drugim dejal naslednje: »Opozoriti bi želel na dvoje: na področje energetike, kjer si bomo morali prizadevati za to, da bomo manj odvisni od drugih in da bomo izboljšali zmogljivosti na tem področju. V zvezi s tem nameravamo – odločitev o tem smo sprejeli že prej – na podlagi predlogov, ki jih je pripravila Evropska komisija, marca na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju opraviti poglobljeno razpravo. O tem smo razpravljali tudi nocoj. Poleg tega, na pomen nadaljnjih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti in obrambnih zmogljivosti. Zveza Nato je seveda temelj naše varnosti. Prepričani smo, da močna zavezništva temeljijo na močnih in odločnih zaveznikih, kar je tudi cilj naših ambicij.« Celoten govor je objavljen tukaj.
Dan za tem (25. 2.) se je sešla Vlada RS na izredni seji o aktualnih razmerah glede ruske vojaške agresije v Ukrajini. Vlada je sprejela odločitev o omejitvah v zračnem prostoru Republike Slovenije, s katerimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba našega zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata, pri čemer bo zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa. Omejitve ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa. V luči zelo zaostrenih varnostnih razmer v Ukrajini je vlada razpravljala tudi o delovanju kontingenta Slovenske vojske na misiji Okrepljena prednja prisotnost (angleško Enhanced Forward Presence – eFP) v Latviji v sklopu izvajanja Natovih odzivnih aktivnosti v podporo okrepljeni zavezniški odvračalni in obrambni drži. Prav tako je razpravljala in sprejela nekatere dodatne ukrepe kriznega odzivanja ter sprejela sklep o pomoči Ukrajini v vojaški opremi.
Nato so se na izrednem zasedanju sestali ministri za energijo (28. 2.). Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je zavzel za diverzifikacijo dobaviteljev oskrbe in zmanjšanje uvozne odvisnosti od Rusije v prihodnje in sinhronizacijo ukrajinskega elektroenergetskega sistema z evropskim.
»Slovenija se pridružuje francoskemu predsedstvu, Komisiji in drugim državam članicam v odločni obsodbi ruske invazije na Ukrajino in zahteva, da Rusija nemudoma umakne svojo vojsko iz Ukrajine, ustavi agresijo na suvereno državo in v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine. Pozdravljamo hiter, odločen in enoten odziv Unije na nastalo situacijo in podpiramo tudi vsa prizadevanja Evropske komisije in držav članic, da naslovimo izzive, ki bi jih predstavljale morebitne motnje v oskrbi z energenti, ter vso potrebno pomoč, ki bi jo lahko ponudili Ukrajincem v smislu njihovih energetskih potreb. Vesel sem, da je danes v Ukrajino že tudi prispela prva pomoč Slovenije, med drugim tudi dizelski generatorji,« je dejal minister in dodal, da je ruska agresija proti Ukrajini nepovratno spremenila naše odnose z Rusijo. »Zato potrebujemo nadaljnjo diverzifikacijo dobaviteljev oskrbe in hitro zmanjšanje uvozne odvisnosti v prihodnje,« je bil jasen minister za infrastrukturo in dodal, da so LNG terminali zagotovo rešitev. Odločno je podprl čimprejšnjo sinhronizacijo ukrajinskega elektroenergetskega sistema z evropskim, saj: »Ukrajina je tudi na energetskem področju del Evrope.«
Minister Vrtovec je v povezavi z dodatnimi ukrepi EU in okrepljenim sodelovanjem med državami članicami za zagotovitev stabilne oskrbe izpostavil, da bi morala Evropska komisija hitro predložiti uredbo, ki zavezuje vse upravljavce, da v pomladnih in poletnih mesecih napolnijo skladišča plina do največje zmogljivosti. »Tako bomo naslednjo zimsko sezono začeli pripravljeni in s polnimi skladiščnimi zmogljivostmi. Prav tako bi morale države članice povečati svoja prizadevanja za pogajanja in čimprejšnje sprejetje sporazumov o solidarnostni pomoči pri oskrbi s plinom, ki nam bodo zagotovili nekaj varnostnega omrežja v primeru večjih motenj oskrbe,« je prepričan minister.
»Slovenija je trdno prepričana, da sta enotnost in odločenost, da nadaljujemo z izpolnjevanjem ciljev za zmanjšanjem uvozne odvisnosti fosilnih goriv edino pravo sporočilo, ki ga Evropska unija lahko in ga mora sporočati v zvezi z njeno energetsko politiko,« je še poudaril.
Odziv zveze NATO in odgovori na vprašanja: NATO’s response to Russia’s invasion of Ukraine
*****
Agencija za energijo je junija 2020 izdala Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom. Akt loči več stopenj morebitne krize, ki jih razglasi pristojni organ: stopnja zgodnjega opozarjanja, stopnja pripravljenosti, stopnja izrednih razmer. V obdobju, ko je razglašena katera od stopenj krize, pristojni organ po potrebi z navodilom prilagodi način izvajanja za katerega od ukrepov. Pristojni organ sodeluje z državnimi organi, ki imajo pristojnosti na podlagi predpisov, ki urejajo kritično infrastrukturo in delovanje vlade v kriznih razmerah, zlasti v delih, ki urejajo odziv na krize ali izredne razmere. Pristojni organ tem organom zlasti posreduje informacije o stanju oskrbe, morebitnih uvedenih ukrepih in druge povezane informacije. Pristojni organ v obdobju, ko je razglašena katera koli stopnja krize, sproti obvešča javnost o stanju oskrbe in morebitnih ukrepih. Pri komunikaciji z javnostjo izmenjuje informacije z ministrstvom, pristojnim za energijo, skladno z dogovorjenim načrtom, ki ureja komuniciranje v primerih krize pri oskrbi s plinom.
*****
Sankcije
Na spletni strani Sveta EU najdete časovnico sprejetih sankcij / ukrepov na ravni EU (od leta 2014 dalje, vključno z aktualnimi):
Glede sankcij si lahko pogledate tudi stran, ki jo je vzpostavilo estonsko predsedstvo EU v letu 2017:
V pomoč pri uporabi te strani: zgoraj desno vidite tri črtice – filtre, ki jih odprete z desnim klikom v novem okencu, nato s klikom izberete državo, potem pa malo nižje na sredini kljukico “legal acts”, da se pokažejo pravni akti. Navodila so dostopna tukaj.
*****
POMEMBNE POVEZAVE:
Prispevek Mednarodne agencije za energijo (IEA): Russia’s War on Ukraine
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD): Snapshot of Ukraine’s Energy Sector: Institutions, Governance and Policy Framework
Analize Oksfordskega inštituta za energetske študije:
- Russia-Ukraine crisis: Implications for global oil markets
- The Potential Impact on the UK of a Disruption in Russian Gas Supplies to Europe
Prispevek belgijskega think-tanka Bruegel:
Svet za zunanje odnose: Russia’s Energy Role in Europe: What’s at Stake With the Ukraine Crisis
Atlantski svet: Ukraine Crisis: Will Putin deploy his energy weapons against Europe?
Center za strateške in mednarodne študije: Crisis Crossroads: Ukraine
The Washington Institute for Near East Policy: The Russia-Ukraine Crisis Is Creating an Energy Predicament
Vprašanja in odgovori, ki jih je pripravil CarbonBrief: Q&A: What does Russia’s invasion of Ukraine mean for energy and climate change?
Uprava RS za jedrsko varnost:
- Obvestilo: https://www.gov.si/novice/2022-03-09-izguba-elektricnega-napajanja-za-jedrske-objekte-v-cernobilu/
- Obvestilo: https://www.gov.si/novice/2022-03-03-direktor-uprave-za-jedrsko-varnost-v-intervjuju-potrdil-dobro-pripravljenost-na-izredne-dogodke/
- Najpogosteje zastavljena vprašanja: Pripravljenost in odziv ob jedrskih in radioloških nesrečah
Prispevek Eurelectric po enem mesecu vojne v Ukrajini (25. marec 2022): Ukraine, one month on
*****
DOKUMENTI:
Potrdilo GZS o obstoju okoliščin višje sile: Potrdilo o višji sili v primeru razglasitve vojnega stanja v Ukrajini in uvedbi sankcij s strani Evropske komisije proti Ruski federaciji
