UO EZS celovito o JEK2: Gradnja leta 2028, zaključek 2039

12. 04. 2024

 

V petek, 12. aprila 2024, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Seja je potekala v Krškem, saj je bila osrednja tema projekt drugega jedrskega bloka (JEK2).

 

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je na seji, posvečeni izključno projektu drugega jedrskega bloka (JEK2) v Sloveniji, seznanil z globalnimi trendi pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn, ponujenimi rešitvami jedrske industrije iz Francije, Južne Koreje in ZDA ter pomembnostjo postavitve JEK2 v regiji. Prav tako se je seznanil s preliminarnimi dokumenti: časovnice izgradnje drugega bloka, ključnimi mejniki, ki vodijo do »končne odločitve investitorja«, kriteriji izbora, sistemom sprejemanja odločitev ter preliminarno ekonomiko različnih variant za JEK2.

 

UO EZS na osnovi analize Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) in podatkov investitorja, družbe GEN energija, ocenjuje, da glede na energetske bilance tudi v varianti investicije z enim jedrskim blokom zagotavljajo energetsko samozadostnost države pri proizvodnji električne energije in obenem razogljičenje slovenskega elektroenergetskega sistema (EES). UO EZS nadalje ocenjuje, da je za gradnjo drugega jedrskega bloka z manjšo močjo elektroenergetsko omrežje že sedaj dovolj robustno; v primeru dveh enot z večjo skupno močjo pa bi bile potrebne nadgradnje EES, ki pomenijo po eni strani večji strošek, po drugi strani pa bi pomenile tudi večjo negotovost glede časovnega umeščanja objektov v prostor. UO EZS meni, da je z vidika elektroenergetskega sistema varianta JEK2 z enim blokom bolj primerna kot varianta z dvema blokoma.

 

Predsednik Energetske zbornice Slovenije mag. Aleksander Mervar je pojasnil, da se je vodstvo zbornice odločilo določene seje UO organizirati na sedežih najpomembnejših energetskih družb v državi z namenom, da se člani na ta način seznanijo z aktualnimi investicijskimi aktivnostmi in poslovnimi izzivi teh družb. Prva tovrstna seja v mandatnem obdobju 2023–2027 je tako potekala na sedežu GEN energije.

 

Članom UO je predsednik EZS predstavil potrebe elektroenergetskega sistema (EES) Slovenije v luči predvidene rasti odjema, pomena in priporočil uvozne odvisnosti ter izzivov investicij v energetiki. »Projekt JEK2 je po zahtevnosti, oceni potrebnih finančnih sredstev za njegovo izvedbo ter vplivu na slovenski elektroenergetski sistem daleč najpomembnejši energetski infrastrukturni projekt po Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Kot direktor ELES-a, operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije, in kot predsednik EZS projekt podpiram in sem optimist glede realizacije planiranih aktivnosti po začrtani časovnici, kar pomeni dokončno investitorjevo odločitev o gradnji okrog leta 2028 in dokončanje v letu 2039.«

 

  • Osem variant za JEK2

 

Leta 2021 so se v GEN energiji odločili za moč novega bloka 1100 MW +/- 10 %. Lani so ta obseg razširili, zato da imajo možnost pogajanj z več dobavitelji, in sicer so v naboru enote z močjo od 1000 do 1600 MW. Na seji UO je Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV), sicer član EZS, predstavil preliminarne rezultate analize priključitve JEK2 na EES, kjer je bilo analiziranih osem (8) variant oziroma možnosti postavitev: pet variant z eno enoto (1000 ali 1100 ali 1200 ali 1400 ali 1600 MW) ter tri variante po dve enoti (2x 1000 ali 2x 1100 ali 2x 1200 MW).

 

Rezultati analize EIMV glede zanesljivosti in stabilnosti EES kažejo, da je v primeru priključitve ene enote slovenski elektroenergetski sistem že danes dovolj robusten, da ne potrebuje večjih nadgradenj. Po drugi strani bi bile v primeru priključitve dveh enot s skupno močjo preko 2000 MW potrebne dodatne ojačitve posameznih delov EES. To bo zahtevalo občutna ekonomska sredstva, predvsem pa bo za sabo potegnilo dolgotrajna umeščanja objektov v prostor. V tem primeru je težko oceniti časovni okvir, kako dolgo to lahko traja.

 

Kot primer je predsednik EZS navedel daljnovod Cirkovce–Pince, za katerega je ELES potreboval 18 let, da ga je umestil v prostor. V ELES-u se zavedajo, da bo slovenski elektroenergetski sistem zaradi velikosti JEK2 potreboval še dodatne kapacitete sistemske rezerve. Dodatne zmogljivosti so seveda manjše v primeru manjše moči bloka in večje v primeru variante največjega posamičnega bloka. Glede na predvideno rast odjema električne energije v Sloveniji in predvideno rast drugih nizkoogljičnih virov energije (predvsem sončnih elektrarn) po oceni mag. Aleksandra Mervarja že najmanjša varianta bloka JEK2 z močjo 1000 MW omogoča državi razogljičenje elektroenergetskega sistema in samozadostnost na področju električne energije. Variante z dvema blokoma moči 2000 MW in več sicer res pomenijo presežke proizvodnje v RS ter s tem izvoz viškov električne energije na okoliške trge, vendar zahtevajo večja vlaganja v nadgradnjo omrežja, bolj tvegane so tudi glede časovnega okvira dokončanja investicije.

 

  • Globalni trendi in ponujene rešitve

 

Jedrska energija po oceni GEN energije doživlja renesanso, saj se trenutno gradi okoli 60 jedrskih elektrarn Jedrska energija je tudi zelo koristna za elektroenergetski sistem, ker predstavlja zanesljiv vir energije in nizkoogljičen vir energije.

 

Zadnje novogradnje v zahodnem svetu vseeno kažejo na izzive, na katere mora globalna jedrska industrija ustrezno odgovoriti. Zamude pri gradnjah in posledična prekoračitev načrtovanih stroškov pri zadnjih novogradnjah, ki so sicer bile prve te vrste (first of a kind), predstavljajo pomembno tveganje, ki ga bodo morali pri JEK2 z vso resnostjo in na ustrezen način nasloviti. Kot poudarjajo v GEN energiji, si ne želijo enot, ki bi bile prve te vrste (first-of-its-kind), saj je to preveč tvegano.

 

  • Ekonomika

 

Člani UO so se seznanili s preliminarno oceno ekonomske upravičenosti projekta na osnovi trenutno dostopnih vhodnih podatkov. Ti podatki so pridobljeni iz javno dostopnih podatkov, ocen strokovnih služb družbe GEN energija, izkušenj z obratovanjem NEK, indikativnih ocen stroškov gradnje in vlaganj v lokalno infrastrukturo, pridobljenih od potencialnih dobaviteljev, ter pričakovane časovnice odločanja, gradnje in obratovanja. Rezultate ekonomske analize bo investitor GEN energija javno predstavil predvidoma v mesecu maju 2024.

 

*****

 

EZS želi v energetskem dialogu z raznoliko javnostjo deliti celovite informacije o projektu JEK2, ki jih lahko posreduje le družba GEN energija. UO EZS je vzel na znanje prizadevanja GEN energije za celovito obveščanje javnosti o statusu in aktivnostih na projektu JEK2, kar bo omogočilo širši vpogled in razumevanje projekta, o katerem se bodo v Republiki Sloveniji odločali državljani na referendumu.

 

*****

 

EZS se GEN energiji in EIMV zahvaljuje za predstavitve o JEK2 na seji UO. Prilagamo fotografijo UO EZS z gosti izpred poslovne stavbe GEN energija. Foto: EZS

 

Člani UO EZS so si po seji ogledali še NEK in gradbišče NSRAO.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

  • predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
  • predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
  • minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

 

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****

Vse novice
toggle icon