UO EZS o cenah elektrike in plina, OVE in plačah

12. 06. 2024

V sredo, 12. junija 2024, sta zasedala Upravni odbor (UO) in Skupščina Energetske zbornice Slovenije (EZS).

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z analizi cen električne energije in zemeljskega plina v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah EU v obdobju 2019 – 2023, ki sta ju predstavila predsednik EZS mag. Aleksander Mervar (cene električne energije) in Darja Močnik iz Gospodarske zbornice Slovenije (cene zemeljskega plina).

V svetu energetike je pomembno razumeti, kako se stroški energije razlikujejo med državami in kako se ti stroški razdelijo na različne komponente, kot so stroški energije in oskrbe, omrežninski stroški ter davki, pristojbine in dajatve.

Cene elektrike

»Cene za gospodinjske odjemalce so bile v EU leta 2023 za 48,5 % višje kot v Sloveniji, v Nemčiji so bile višje za 113,32 % kot v Sloveniji, cene v sosednjih državah so bile za 18,73 % višje kot pri nas. Tu moram opozoriti na politiko Hrvaške in Madžarske, ki je izrazito v prid gospodinjskemu odjemu. V EU smo imeli osme najnižje cene. Ti podatki so rezultat sprejetih ukrepov Vlade RS v letih 2022 in 2023: zamejene cene, nižji DDV, odprava nekaterih prispevkov. Relativno najnižje končne cene so imeli gospodinjski porabniki z letno porabo med 5.000 in 14.999 kWh,« je svoje izračune predstavil Mervar.

Dodal je, da ima sedem držav ima nižji bruto domači proizvod (BDP) kot Republika Slovenija, imajo pa višje končne cene. »Rangiranje je po tej primerjavi še boljše – glede na BDP smo imeli šeste najnižje cene,« je povedal.

»Cene za negospodinjske odjemalce so bile v Sloveniji leta 2023 za 1,08 % višje od povprečja EU, v Nemčiji so bile višje za 4,88 % kot v Sloveniji, povprečje sosednjih držav je za 19,01 % višje, kot je bilo v RS. V EU smo imeli štirinajste najnižje cene. Najnižje končne cene so imeli negospodinjski porabniki z letno porabo do 499 MWh in t. i. mali poslovni odjem, primerjalno so bile cene desete in dvanajste najnižje EU. Tudi tu se pozna vpliv vladnih ukrepov v letih 2022 in 2023,« je pojasnil Mervar.

Primerjava let 2019 in 2023 za Slovenijo kaže, da so najbolj relativno upadle cene za gospodinjski odjem. »Leta 2019 smo imeli sedemnajste najnižje, leta 2023 pa osme najnižje. Ta upad je posledica vladnih ukrepov v letih 2022 in 2023. Imamo pa zelo visoke cene pri negospodinjskem odjemu, samo šest držav ima nižje,« tudi pojasnjuje predsednik EZS in dodaja, da so v letu 2023 imeli negospodinjski porabniki drugo najnižjo omrežnino, gospodinjski pa osmo najnižjo. V prvem primeru smo glede na leto 2019 padli za dve mesti, v drugem primeru pa za 11 mest.

Cene plina

V letu 2023 je bila povprečna zemeljskega plina (energenta) za negospodinjske odjemalce za povprečno porabniško skupino v EU 59,4 EUR/MWh, v območju evra 58,5 EUR/MWh in v Sloveniji 59,1 EUR/MWh, kar pomeni majhne razlike. Najvišja med primerljivimi sosednjimi državami je bila na Madžarskem (83,1 EUR/MWh). Največje odstopanje je pri porabniški skupini od (I1) in (I2), kjer je bila cena energenta v Sloveniji višja za dobro desetino kot v EU-24, pri porabniški skupini (I3) za 3 %, pri porabniški skupini (I4) pa je bila nižja za dobro desetino.

Omrežnina za negospodinjske odjemalce je bila v Sloveniji nižja od 7 do 20 % v primerjavi z evropskim povprečjem, razen pri porabniški skupini (I4), kjer je bila višina enaka. Največje odstopanje je pri porabniški skupini (I1), kjer je bila omrežnina v Sloveniji za petino nižja od EU-24 povprečja. Višina omrežnine je za povprečno porabniško skupino negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji v 2023 znašala 5,7 EUR /MWh. Najvišja je bila med sosednjimi državami v Italiji (11,7 EUR /MWh), najnižja pa v Avstriji (4,9 EUR /MWh).

V Sloveniji so bili v 2023 stroški in dajatve (brez DDV) za negospodinjske odjemalce na splošno nižji v primerjavi z evropskim povprečjem pri vseh porabniških skupinah, in sicer od 41 % do 66 %. V Sloveniji so znašali 2,8 EUR/MWh, kar je manj kot v EU (6,4 EUR/MWh) in manj kot v območju evra (7,1 EUR /MWh). Največje odstopanje je bilo pri porabniški skupini (I1), kjer so ti stroški v Sloveniji (3,9 EUR) nižji od povprečja EU (10,2) in območja evra (11,3). Pri primerljivih državah so bile razlike v višini dajatev velike, in so znašale od 0,6 EUR /MWh na Hrvaškem, 1,4 EUR v Italiji do najvišjih v Nemčiji (12,4 EUR/MWh). Razlogi za ta odstopanja vključujejo različne državne politike in regulative, razlike v infrastrukturi in stroških vzdrževanja omrežja.

Končna cena zemeljskega plina brez DDV za negospodinjske odjemalce v Sloveniji je bila na splošno nižja v primerjavi z evropskim povprečjem pri vseh porabniških skupinah, in sicer od 0 do 13 %. V letu 2023 je bila povprečna cena zemeljskega plina brez DDV za negospodinjske uporabnike v EU-24 72,4 EUR/MWh, v območju evra 72,2 EUR/MWh, v Sloveniji pa 67,6 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Nižjo od Slovenije med primerljivimi državami je bila na Hrvaškem (66,6 EUR/MWh) in v Avstriji (63,8 EUR/MWh).

V letu 2023 je bila povprečna cena energije (zemeljskega plina) za gospodinjske odjemalce za povprečno porabniško skupino v EU 73,4 EUR/MWh, v območju evra 79,9 EUR/MWh. V Sloveniji je bila ceno energenta 71,8 EUR/MWh, kar je nekoliko nižje od povprečja EU. Višjo ceno energenta od Slovenije so imele Avstrija, Italija in Nemčija, nižjo pa Hrvaška in Madžarska. Hrvaška je imela tudi zelo nizko omrežnino in dajatve, Madžarska pa nekoliko višjo omrežnino od slovenske ter za 60 % nižje dajatve. Italija je sicer imela za 97 % višjo omrežnino od Slovenije, a na drugi strani le 0,2 EUR/MWh dajatev. Omrežnina, ki predstavljajo stroške za prenos in distribucijo energije do končnih uporabnikov, je v letu 2023 znašala v EU-24 20,3 EUR/MWh, v območju evra pa 21,7 EUR/MWh.

V Sloveniji je omrežnina znašala 13,3 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Le Hrvaška je imela med primerljivimi sosednjimi državami nižjo omrežnino v 2023. Davki (DDV, dajatve in pristojbine) so pomemben del stroškov energije. V letu 2023 so bili povprečni davki, pristojbine, dajatve in pristojbine v EU 20,9 EUR/MWh, v območju evra 22,3 EUR/MWh, v Sloveniji pa 17,6 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU in območju evra. Med primerljivimi sosednjimi državami so tri države imele nižje davke (Italija, Hrvaška, Madžarska), saj so veljale znižane stopnje DDV tako v Italiji in Hrvaški, medtem ko je na Madžarskem veljala regulacija cen.

Končna cena je seveda kombinacija vseh zgoraj navedenih delov končne cene. V letu 2023 je bila povprečna skupna cena zemeljskega plina z DDV v EU-24 114,6 EUR/MWh. V Sloveniji je znašala 102,7 EUR/MWh, kar je nižje od povprečja EU. Nižjo sta imeli Madžarska in Hrvaška. Cene se razlikujejo glede na velikost porabe. Za porabnike, ki porabijo manj kot 20 GJ (pas D1), so skupni stroški v Sloveniji 106,3 EUR/MWh, kar je manj od povprečja EU-24 (140,3 EUR/MWh). Podobno velja za porabnike, ki porabijo od 20 GJ do 199 GJ. Za gospodinjske porabnike, ki porabijo 200 GJzemeljskega plina ali več (D3), pa je primerjalna cenovna razlika nižja.

Cena zemeljskega plina z vključenimi stroški in dajatvami ter DDV, za gospodinjske odjemalce, za povprečno porabniško skupino, je v letu 2023 v Sloveniji znašala 102,7 EUR/MWh, kar je 27 % višje kot leta 2022. V primerljivih izbranih državah je ta čas končna cena zemeljskega plina porasla od 2 % (Italija) do 50 % (Avstrija), v EU-24 pa je porasla za 17 %. Končna cena zemeljskega plina se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 zvišala za 81 %, v EU-24 za dve tretjini. Po višini končne cene se je Slovenija v letu 2023 uvrstila na 16. mesto (po padajočem vrstnem redu) med 24. državami EU. V primerjavi z državami v regiji je bila cena v Sloveniji v 2023 za tretjino nižja kot v Avstriji, za 14 % nižja kot v Nemčiji, medtem ko je bila za desetino nižja glede na povprečje EU-24. V primerjavi z Madžarsko je bila višja za 208 % in v primerjavi z Hrvaško za 126 %.

Vloga OVE v energetski bilanci RS

Potem, ko se je UO na zadnji, aprilski seji posvetil predvsem jedrski energiji in projektu JEK2, pa je tokrat posebno pozornost namenil obnovljivim virom energije (OVE), predvsem vetrni (VE) in sončni (SE). Tematiko so predstavili predstavniki družbe AAE Gamit ter Združenja slovenske fotovoltaike – GIZ.

Družba AAE Gamit d.o.o. – podjetje ima slovensko-avstrijsko lastniško strukturo, sestavljeno iz podjetij, ki imajo bogate izkušnje na področju obnovljivih virov energije, v skupni realizaciji več 100 vetrnih, sončnih in hidro elektrarn – v Sloveniji načrtuje izgradnjo vetrnih in sončnih elektrarn z zmogljivostjo več kot 180 MW. Vetrni in solarni projekti bi po njihovi oceni na letnem nivoju proizvedli 360 GWh energije. Razvoj tehnologije na področju vetrnih elektrarn v zadnjih letih z novimi modeli omogoča precej večjo proizvodnjo pri manjšem številu stojišč, so poudarili in dodali, da 6-7 MW turbina ne potrebuje večje površine kot 400 m². Med izzive, povezane z vetrno energijo, pa so izpostavili dolgotrajne postopke umeščanja v prostor (v Sloveniji do danes še ni bilo sprejetega državnega prostorskega načrta (DPN) za VE), pogoste spremembe zakonodaje na področju umeščanja v prostor, zavarovana območja, odklanjanje s strani lokalnih skupnosti, pomanjkanje sodelovanja med investitorji ter tudi vključitev v elektroenergetsko omrežje, saj je to vezano na sprejem DPN-jev (tudi v odnosu do drugih, z vetrnimi projekti nepovezanih projektov).

Združenje slovenske fotovoltaike – GIZ je izpostavilo burni zadnji dve leti na področju sončne energije, predvsem pa dobrodošle spremembe Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kot so regulatorni peskovniki, multipla raba zemljišč ter umik drugih absolutnih ovir. Pogoji za rast fotovoltaike so po njihovem povezani z zagotovitev ustreznega regulatornega ter investicijskega okolja, ustrezno infrastrukturo, po letu 2024 tudi z vzpostavitvijo pogojev za rast mSE in razvojem poslovnih modelov. Kot osrednje izzive pa so našteli omrežje (visok odstotek zavrnjenih soglasij za priključitev, veliko neobdelanih vlog, ogroženost realizacije investicij), sistem spodbud, samooskrbo po letu 2024 ter tudi opolnomočenje stroke.

EZS posveča pozornost socialnemu dialogu

Upravni odbor se je posvetil tudi socialnemu dialogu, saj je EZS podpisnik tako Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) kot Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS). Upravni odbor EZS se je seznanil s predlogom dogovora pogajalskih skupin Energetske zbornice Slovenije (EZS) in Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE Slovenije) za usklajevanje plač po Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije (KPES) in potrdil, da se, kot sta se dogovorili pogajalski skupini, najnižje osnovne plače (NOP) oziroma najnižje izhodiščne plače (IOD) zvišajo za 4,4 % od vključno 1. 6. 2024 dalje.

Sprejeto Letno poročilo EZS za leto 2023

Upravni odbor EZS je tudi predlagal Skupščini EZS, da sprejme Poročilo EZS za leto 2023. Skupščina je Letno poročilo EZS za leto 2023 potrdila.

*****

Sporočilo za javnost v PDF.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****