V sredo, 18. septembra 2024, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Seja je potekala v Mariboru na sedežu Dravskih elektrarn Maribor (DEM), saj se je vodstvo zbornice odločilo določene seje UO organizirati na sedežih najpomembnejših energetskih družb v državi z namenom, da se člani na ta način seznanijo z aktualnimi investicijskimi aktivnostmi in poslovnimi izzivi teh družb. Seji UO sta se pridružila minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in državna sekretarka mag. Tina Seršen.
Razprava z ministrom za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanom Kumrom in državno sekretarko mag. Tino Seršen o aktualnih temah
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z aktualnimi zadevami na področju energetske politike, ki sta jih predstavila minister in državna sekretarka. Povedala sta, da se v naslednjih tednih v javni razpravi pričakuje več zakonskih predlogov na področju energetike, kot so zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE), zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) – gre za prenos direktiv iz svežnja »Pripravljeni na 55«, že jutri pa bo v Uradnem listu RS objavljen razpis za hranilnike.
Z oktobrom postopoma prehajamo na spremenjen način obračunavanja omrežnine, novembra naj bi bil na sporedu referendum o jedrski energiji, s koncem leta pa naj bi bila ogrožena tako proizvodnja električne energije kot toplote iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), saj podjetju grozi insolventnost. Vse to po oceni UO EZS nakazuje na izredno dinamiko v energetskem sektorju, ki je povsod po svetu sredi preobrazbe.
Sklep UO EZS: Zeleni prehod naj bo tudi pravičen prehod
UO EZS podpira načrte glede termo divizije skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), kot jih je predstavil minister mag. Bojan Kumer, kar vključuje izločitev TEŠ in Premogovnika Velenje v neposredno last Republike Slovenije in sprejem interventnega zakona za vzpostavitev javne službe za zagotavljanje proizvodnje toplote v Šaleški dolini. Ta namera omogoči razpoložljivost TEŠ tudi v primeru nestabilnih geopolitičnih razmer in povečuje zanesljivost oskrbe z električno energijo. Zeleni prehod, ki vključuje izstop iz premoga – zaprtje premogovnikov in termoelektrarn, kot sta Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj – bi moral biti tudi pravičen, zato bi bilo po mnenju UO EZS potrebno ob odločitvi glede prihodnosti termo divizije HSE sprejeti še zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ter zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije.
Energetika v Podravju: Pogled v prihodnost
Člani UO EZS, ki prihajajo iz celotne Slovenije, so se tudi seznanili z dosedanjimi projekti nekaterih največjih energetskih družb iz Maribora (Dravske elektrarne Maribor, Elektro Maribor, Energetika Maribor) ter z njihovimi ključnimi razvojnimi energetskimi projekti, kot so
- črpalna hidroelektrarna ČHE Kozjak, rekonstrukcija HE Formin in jezu Markovci, postavitev velikih sončnih elektrarn na infrastrukturi hidroelektrarn, odlagališčih in drugih potencialnih lokacijah, izgradnja vetrnih elektrarn, upravljanje s sedimenti z namenom zagotavljanja energetskega potenciala in poplavne varnosti, predelava lesnega dela plavja iz reke Drave v biomaso za potrebe nadaljnje energetske izrabe ter postavitev podatkovnega centra s super računalnikom na lokaciji DEM,
- zagotavljanje zanesljive toplotne oskrbe mesta Maribor na osnovi povečane učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja in nadaljnje širitve omrežja, povečanja deleža OVE in odvečne toplote z izgradnjo postrojenj na lesno biomaso in energijske izrabe preostankov komunalnih odpadkov,
- vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti in zanesljivosti distribucijskega sistema.
Nekateri projekti vključujejo nujno medsektorsko sodelovanje, povezujejo sektor energetike s sfero izobraževanja in raziskav s podporo Univerze v Mariboru, kar UO EZS posebej pozdravlja. Projekti zahtevajo tudi angažma širšega lokalnega, regionalnega in tudi nacionalnega okolja. »Ker gre za projekte energetske varnosti, zanesljive oskrbe, ekonomske sprejemljivosti, okoljske vzdržnosti, krožnega gospodarstva in spodbujanja OVE, bo podpora države pri njihovi uresničitvi ne samo potrebna, temveč nujna,« tudi izpostavlja UO EZS.
Analiza cen električne energije in plina v letu 2023 ter obdobju 2019–2023
Upravni odbor je na zadnji, junijski seji že obravnaval analizi gibanja cen zemeljskega plina in električne energije v obdobju 2019–2023, sedaj pa se je z njima še formalno seznanil in s tem sta oba dokumenta tudi javno objavljena na spletni strani EZS pod rubriko #cene energije:
https://ezs.si/energetski-prehod/cene-energije/
Analizi so pripravili v Analitiki GZS. Na pobudo EZS bodo izsledki predstavljeni na prihodnji seji Strateškega sveta za energetski prehod v okviru GZS, ki bo predvidoma na začetku oktobra.
*****
EZS se zahvaljuje DEM za gostoljubje. Člani UO EZS so si po seji ogledali še HE Fala.
Na fotografiji: Člani UO EZS z ministrom Kumrom in državo sekretarko Seršen pred upravno stavno DEM
FOTO: EZS