V sredo, 13. novembra 2024, se je na prvi izredni seji v mandatnem obdobju 2023 – 2027 sestal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Člani UO so na seji z gosti obravnavali aktualno problematiko Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Predsednik EZS mag. Aleksander Mervar je pojasnil, da gre za dve družbi, ki z vidika velikosti spadata med najpomembnejše članice Energetske zbornice Slovenije, pri čemer je pomembno, da se stroka, ki je zastopana v EZS, opredeli do te problematike.
Seje UO sta se udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in državna sekretarka mag. Tina Seršen. Minister Kumer je pozdravil sklic seje UO EZS z različnimi deležniki, ki lahko vsak z različnega zornega kota predstavi svoj pogled na problematiko TEŠ in PV v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so, kot je dejal, na predlog interventnega zakona (Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini) dobili tudi povsem diametralno nasprotna stališča. »Razumem kritike interventnega zakona, druge rešitve, ki bi bila boljša, pa ni ponudil nihče. Interventni zakon je treba razumeti kot most do drugih dveh zakonov – o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, vsi pa bodo skupaj zagotovili pravični prehod,« je izpostavil.
Sklep, ki ga je sprejel UO EZS, se glasi:
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z oceno dr. Jurija Klančnika, direktorja Področja za obratovanje, ELES, glede vpliva zmanjšanega delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) na zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije, ki pravi, da spremenjen obratovalni režim TEŠ ne predstavlja težav za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije.
UO EZS se je seznanil tudi z urgentnostjo položaja, ki so ga izpostavile družbe članice EZS: Holding Slovenske elektrarne (HSE), Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje (PV). Seznanil se je tudi s stališči predstavnikov sindikatov SDE v TEŠ in SPESS v PV.
UO EZS poziva vse deležnike, ki sodelujejo v procesu priprave Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, k čim hitrejšemu nadaljevanju aktivnosti s ciljem sprejetja zakona še v letošnjem letu, posebej še z upoštevanjem pripomb, ki se nanašajo na pravični prehod.
***
Dr. Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje sistema v družbi ELES, je na seji poudaril, da je ELES letos septembra pripravil analizo obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema brez TEŠ, ki je pokazala, da spremenjen obratovalni režim TEŠ ne predstavlja težav za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. To analizo je ELES posredoval tudi pristojnemu ministrstvu in Državnemu zboru.
V letu 2023 je Slovenija energijo uvažala v 63,4 odstotka časa, pri čemer je znašal največji uvoz 1305 MW (poraba na ravni države znaša med 1600 in 2100 MW). Če TEŠ v tem letu ne bi obratoval, bi bilo treba električno energijo uvažati 88,4 odstotka časa, najvišji uvoz pa bi se povišal na 1.579 MW. V Sloveniji imamo sicer uvozne zmogljivosti, ki vsaj dvakrat presegajo konično porabo in že zgolj zato ni in ne bo ogrožena zadostnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Celotni primanjkljaj električne energije, ki bi nastal zaradi znižane proizvodnje, bi torej lahko kadarkoli nadomestili z njenim uvozom iz tujine, saj so uvozne zmogljivosti dovolj visoke. V kriznih razmerah in v primeru morebitnih težav s preskrbo zaradi spremenjenih tržnih razmer pa bi v Sloveniji aktivirali tudi mirujoče, a razpoložljive (plinske) elektrarne.
Za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema je pomembna tudi razpoložljivost sistemskih storitev. TEŠ sodeluje pri zagotavljanju sistemskih storitev. TEŠ bo tudi ob spremenjenem obratovalnem režimu še naprej zagotavljal tako sekundarno regulacijo kot jalovo moč potrebno za regulacijo napetosti. Če TEŠ pri tem ne bi več sodeloval, bi prišlo do prerazporejanja aktiviranih energij na ostale vire in ponudnike sistemskih storitev, napetostni profil pa bi lahko obvladovali z lastnimi kompenzacijskimi napravami, ki so jih v družbi ELES vgradili v zadnjih letih.
***
Izjave vodstva HSE, TEŠ in PV ter predstavnikov sindikatov iz TEŠ in PV:
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, je izpostavil, da se glede na spremenjene tržne razmere uporaba obstoječih poslovnih modelov ni mogoča po 1. januarju 2025. Interventni zakon omogoča nadaljnje poslovanje TEŠ in PV v prilagojenem načinu obratovanja.
Mag. Branko Debeljak, generalni direktor TEŠ, je povedal, da se TEŠ nahaja v težkem položaju, za njegovo nadaljnje obratovanje pa je nujen sprejem interventnega zakona.
Mag. Marko Mavec, generalni direktor PV, je dodal, da predlagani interventni zakon zagotavlja obratovanje PV v naslednjih letih skladno z naravnim odlivom kadra. S tem se zagotavlja uresničitev načel pravičnega prehoda.
Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – Premogovnik Velenje (SPESS-PV), pričakuje oziroma zahteva sprejem ustrezne zakonodaje in poslovnih modelov energetskih družb, ki bodo zagotavljali pravični prehod skladno z nacionalno strategijo izstopa iz premoga in trenutnim osnutkom zakona o postopnem zapiranju PV.
Danijel Tajnik, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) v družbi TEŠ, pričakuje, da se zakonsko jasno opredeli nadaljnja usoda zaposlenih v TEŠ v primeru predčasnega prenehanja obratovanja TEŠ pred letom 2033.
