UO EZS obravnaval problematiko TEŠ in PV v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda

13. 11. 2024

V sredo, 13. novembra 2024, se je na prvi izredni seji v mandatnem obdobju 2023 – 2027 sestal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Člani UO so na seji z gosti obravnavali aktualno problematiko Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Predsednik EZS mag. Aleksander Mervar je pojasnil, da gre za dve družbi, ki z vidika velikosti spadata med najpomembnejše članice Energetske zbornice Slovenije, pri čemer je pomembno, da se stroka, ki je zastopana v EZS, opredeli do te problematike.

Seje UO sta se udeležila tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in državna sekretarka mag. Tina Seršen. Minister Kumer je pozdravil sklic seje UO EZS z različnimi deležniki, ki lahko vsak z različnega zornega kota predstavi svoj pogled na problematiko TEŠ in PV v luči zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije ter pravičnega prehoda. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so, kot je dejal, na predlog interventnega zakona (Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini) dobili tudi povsem diametralno nasprotna stališča. »Razumem kritike interventnega zakona, druge rešitve, ki bi bila boljša, pa ni ponudil nihče. Interventni zakon je treba razumeti kot most do drugih dveh zakonov – o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, vsi pa bodo skupaj zagotovili pravični prehod,« je izpostavil.

Sklep, ki ga je sprejel UO EZS, se glasi:

Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z oceno dr. Jurija Klančnika, direktorja Področja za obratovanje, ELES, glede vpliva zmanjšanega delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) na zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije, ki pravi, da spremenjen obratovalni režim TEŠ ne predstavlja težav za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije.

UO EZS se je seznanil tudi z urgentnostjo položaja, ki so ga izpostavile družbe članice EZS: Holding Slovenske elektrarne (HSE), Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje (PV). Seznanil se je tudi s stališči predstavnikov sindikatov SDE v TEŠ in SPESS v PV.

UO EZS poziva vse deležnike, ki sodelujejo v procesu priprave Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, k čim hitrejšemu nadaljevanju aktivnosti s ciljem sprejetja zakona še v letošnjem letu, posebej še z upoštevanjem pripomb, ki se nanašajo na pravični prehod.

***

Dr. Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje sistema v družbi ELES, je na seji poudaril, da je ELES letos septembra pripravil analizo obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema brez TEŠ, ki je pokazala, da spremenjen obratovalni režim TEŠ ne predstavlja težav za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. To analizo je ELES posredoval tudi pristojnemu ministrstvu in Državnemu zboru.

V letu 2023 je Slovenija energijo uvažala v 63,4 odstotka časa, pri čemer je znašal največji uvoz 1305 MW (poraba na ravni države znaša med 1600 in 2100 MW). Če TEŠ v tem letu ne bi obratoval, bi bilo treba električno energijo uvažati 88,4 odstotka časa, najvišji uvoz pa bi se povišal na 1.579 MW. V Sloveniji imamo sicer uvozne zmogljivosti, ki vsaj dvakrat presegajo konično porabo in že zgolj zato ni in ne bo ogrožena zadostnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Celotni primanjkljaj električne energije, ki bi nastal zaradi znižane proizvodnje, bi torej lahko kadarkoli nadomestili z njenim uvozom iz tujine, saj so uvozne zmogljivosti dovolj visoke. V kriznih razmerah in v primeru morebitnih težav s preskrbo zaradi spremenjenih tržnih razmer pa bi v Sloveniji aktivirali tudi mirujoče, a razpoložljive (plinske) elektrarne.

Za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema je pomembna tudi razpoložljivost sistemskih storitev. TEŠ sodeluje pri zagotavljanju sistemskih storitev. TEŠ bo tudi ob spremenjenem obratovalnem režimu še naprej zagotavljal tako sekundarno regulacijo kot jalovo moč potrebno za regulacijo napetosti. Če TEŠ pri tem ne bi več sodeloval, bi prišlo do prerazporejanja aktiviranih energij na ostale vire in ponudnike sistemskih storitev, napetostni profil pa bi lahko obvladovali z lastnimi kompenzacijskimi napravami, ki so jih v družbi ELES vgradili v zadnjih letih.

***

Izjave vodstva HSE, TEŠ in PV ter predstavnikov sindikatov iz TEŠ in PV:

Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, je izpostavil, da se glede na spremenjene tržne razmere uporaba obstoječih poslovnih modelov ni mogoča po 1. januarju 2025. Interventni zakon omogoča nadaljnje poslovanje TEŠ in PV v prilagojenem načinu obratovanja.

Mag. Branko Debeljak, generalni direktor TEŠ, je povedal, da se TEŠ nahaja v težkem položaju, za njegovo nadaljnje obratovanje pa je nujen sprejem interventnega zakona.

Mag. Marko Mavec, generalni direktor PV, je dodal, da predlagani interventni zakon zagotavlja obratovanje PV v naslednjih letih skladno z naravnim odlivom kadra. S tem se zagotavlja uresničitev načel pravičnega prehoda.

Simon Lamot, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije – Premogovnik Velenje (SPESS-PV), pričakuje oziroma zahteva sprejem ustrezne zakonodaje in poslovnih modelov energetskih družb, ki bodo zagotavljali pravični prehod skladno z nacionalno strategijo izstopa iz premoga in trenutnim osnutkom zakona o postopnem zapiranju PV.

Danijel Tajnik, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) v družbi TEŠ, pričakuje, da se zakonsko jasno opredeli nadaljnja usoda zaposlenih v TEŠ v primeru predčasnega prenehanja obratovanja TEŠ pred letom 2033.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****