V sredo, 11. marca 2026, je zasedal Upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Člani UO so se posvetili (1) medsektorskem sodelovanju, ki ga vidijo kot nujnega na poti v podnebno nevtralno družbo, (2) mednarodnemu dogajanju, kjer so izmenjali mnenja z ministrom, pristojnim za energijo, ter energetskim analitikom, (3) socialnemu dialogu ter (4) konferenca E2ZS & SAEE.
O zaostrenih geopolitičnih razmerah na Bližnjem vzhodu in vplivu na cene energentov: kratkoročno se motenj v oskrbi z energenti ne pričakuje
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil z aktualnimi zadevami na področju energetske politike, ki jih je predstavil minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. Minister je poudaril, da kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram na Bližnjem vzhodu kratkoročno niso pričakovane motnje v oskrbi z energenti ter da ima Slovenija trenutno na voljo zadostne količine nafte in zemeljskega plina. Naftnih derivatov je v državnih rezervah približno za 103 dni povprečne porabe. Upravni odbor je bil seznanjen tudi s stališčem Vlade Republike Slovenije, da bo ob morebitnih izrazitejših cenovnih nihanjih na trgih vlada po potrebi ustrezno ukrepala.
»Slovenija je dobro preskrbljena. Bolje smo pripravljeni kot leta 2022 in to je zasluga ne le pristojnega ministrstva, temveč celotnega energetskega sektorja. Situacija je pod nadzorom, vpliva na vojno pa nimamo. Izzivi vsekakor obstajajo, saj Slovenija veliko energentov – predvsem nafte in plina – uvaža, zato dajemo veliko poudarka energetskemu prehodu. Ta bo Evropi omogočil, da bo bolj odporna na vse šoke, ki se lahko pojavijo,« je prepričan minister.
Upravni odbor EZS se je seznanil tudi z analizo glavnega analitika Montela Tobiasa Federica o aktualnih geopolitičnih dogajanjih na Bližnjem vzhodu ter vplivih na cene zemeljskega plina, utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in nafte po svetu in v EU. UO EZS je vzel na znanje, da ima lahko dalj časa trajajoča vojna vpliva na menjavo vrst goriv in morebiti na večje povpraševanje po premogu. V tem trenutku pa ni tveganj glede količin dobave v EU, temveč predvsem v povezavi s cenami, ki so trenutno precej volatilne.
Federico je sicer poudaril, da v tem trenutku opažajo (danes v času seje UO EZS), da nekatera plovila v Hormuškem zalivu plujejo v smeri Kitajske, vendar to niso tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ampak z nafto. Poudaril je, da so cene volatilne, da so se dvignile – vendar ne tako kot v letu 2022, vendar pa tudi trenutni dvig predstavlja težave za industrijo. Dokler bo vojna trajala, ne pričakuje zniževanja cen, zato sedaj ni čas za sklepanje dolgoročnih pogodb o nakupu.
Po njegovem mnenju dolgoročnega tveganja z dobavo ni; tako ZDA kot Katar načrtujejo povečanje zmogljivosti. Težava je drugje, in sicer pri strateških plinskih rezervah: skladišča bi bilo treba napolniti, o čemer pa odloča politika. Pristavil je še, da vojne ne bo konec, ko bo tako rekel ameriški predsednik Donald Trump, ampak takrat, ko bodo izčrpali vso orožje (drone in rakete), ko se bo spremenil režim v Iranu in ko bodo na terenu vojaške enote.
O medsektorskem sodelovanju: za prožno in zanesljivo delovanje celotnega energetskega sektorja ter za višjo raven odpornosti na motnje v dobavi
UO EZS se je seznanil z dosedanjimi projekti največjih energetskih družb iz Celja (Energetika Celje, Elektro Celje in ECE), vključno s projektom energetske izrabe komunalnih odpadkov v Toplarni Celje. Toplarno so si člani UO tudi ogledali.
UO EZS pri tem posebej izpostavlja pomen medsektorskega sodelovanja (elektrika – plin – toplota – odpadki), saj je ta nujen za uspešen energetski prehod v podnebno nevtralno družbo. Spodbujanje povezovanja sektorjev prispeva k razogljičenju tako na lokalni kot nacionalni ravni, zato je pomembno, da ga upoštevajo ključni energetski razvojni dokumenti lokalnih skupnosti in države.
Povezovanje sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem in z drugimi sektorji (kot je na primer promet – tudi zaradi pričakovane rasti električne mobilnosti) omogoča povezovanje virov energije, kot so fosilna goriva, jedrska energija, obnovljivi viri, odpadki, ter tudi odjemalcev, tako gospodinjskih kot industrijskih. UO EZS podpira medsektorsko povezovanje tudi z namenom zagotavljanja večje povezljivosti tehnologij razpršene proizvodnje, rabe in hranjenja električne energije in toplote, e-mobilnosti ter razvoja in izvajanja novih medsektorskih energetskih storitev.
UO EZS posebej podpira povezovanje med daljinskim energetskim sistemom toplote in hladu ter elektroenergetskim sistemom – vključujoč tudi daljinsko oskrbo s plini zaradi preobrazbe plinskih sistemov ogrevanja. »Cilj povezovanja sektorjev je prožno in zanesljivo delovanje celotnega energetskega sektorja, ki je sam v procesu preobrazbe, in sicer v izključno dobrobit lokalnih skupnosti, gospodarstva in države,« je poudaril predsednik EZS mag. Aleksander Mervar.
UO EZS izpostavlja, da energetika s povezovanjem različnih energetskih sektorjev na dolgi rok uporabnikom zagotavlja bistveno višjo raven odpornosti na motnje v dobavi kateregakoli energenta. Obenem se s povezovanjem zmanjšajo potrebne investicije v ta omrežja, s podporo celotne palete energentov pa se pomembno zmanjšajo tudi investicijska tveganja v sedanjem trenutku, ko na poti proti razogljičenju še ni znano, kateri energijski nosilec bo na dolgi rok prevladoval v sistemih ogrevanja in hlajenja.
Kot je na seji dejal gost mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v ELES-u, je pri medsektorskem sodelovanju treba izpostaviti še pomen prožnosti, saj s povezovanjem sektorjev zagotovimo medsebojno izkoriščanje prožnosti porabnikov – na primer zemeljskega plina in drugih plinov fosilnega in zelenega izvora, vodika, naprav za daljinsko ogrevanje in energije za transport… »Različni porabniki električnemu in toplotnemu daljinskemu omrežju namreč ponujajo različne oblike oziroma načine prožnosti,« je izpostavil gost seje, mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v ELES-u.
Socialni dialog
Upravni odbor je obravnaval tudi področje socialnega dialoga. UO se je seznanil z delom Komisije za razlago in nadzor nad izvajanjem Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES) in z ugotovitvijo, da na podlagi opravljene analize in pregledanih podatkov o plačah v elektroenergetskem sistemu Slovenije (EES) za leto 2025 niso bile ugotovljene kršitve določb KPES. UO EZS je bil seznanjen z dejstvom, da je v skladu s Poslovnikom o delu Komisije za razlago in nadzor nad izvajanjem KPES vodenje Komisije prevzela delodajalska stran.
Konferenca E2ZS & SAEE
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije se je seznanil s pripravami na Konferenco energije na kvadrat E2ZS, ki bo v sodelovanju s Sekcijo Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) potekala 20. novembra 2026.