»V Sloveniji bi veljalo izkoristiti obnovljive vire energije (OVE), ki so na voljo«

23. 10. 2019

EZS—druga-seja-UO-22okt2019—-Colarič-Eberlinc-Kumer-Merše

V torek, 22. oktobra 2019, je zasedal upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Potekala je razprava o osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je pripravil konzorcij institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan« (IJS). Razprave sta se udeležila mag. Stane Merše iz IJS ter mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo (MzI).

V EZS so včlanjena različna energetska podjetja (tako proizvajalci in distributerji energije kot operaterji na trgu plina in elektrike), akademske institucije ter tudi mala in srednja podjetja (MSP), ki imajo različne interese, vendar pa EZS kot združenje poudarja, da so prav vsi deležniki na trgu oziroma vsi, ki odločajo in delujejo v državi, odgovorni za bodoči razvoj Slovenije. »Zanamcem je treba pustiti takšno energetiko – oziroma takšno oskrbo z energijo – ki bo enako kakovostna, kot je dandanes,« poudarja predsednik EZS Marjan Eberlinc.

EZS se zaveda danosti, ki jih ima na področju energije Slovenija, ter tudi različnih pogledov na to, kateri viri energije naj se izkoriščajo. Ob tem EZS poudarja, da je treba spodbujati takšne trajnostne energetske rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba.

Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2050 postala podnebno nevtralna, zato se tudi večajo naložbe v obnovljive vire energije (OVE). V letu 2017 je delež OVE v energetski mešanici EU znašal 17,5 %, do 2020 pa bi se ta delež moral dvigniti na 20 % – vsaj tako je jasno zapisan cilj EU. Do leta 2030 naj bi delež OVE znašal že 32 %. K tem ciljem vsaka po svoje prispevajo tudi države članice EU, vključno s Slovenijo. Vendar pa je Evropska komisija v Četrtem poročilu o stanju energetske unije, predstavljenem aprila letos, opozorila, da mora sedem držav, med njimi Slovenija, povečati svoja prizadevanja za doseganje svojega cilja OVE. Za Slovenijo ta do leta 2020 pomeni 25 % OVE v energetski mešanici, medtem ko je njen delež OVE leta 2017 znašal 21,5 %, za leto 2018 pa je ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije 21,8 %. Za izpolnitev zastavljenega cilja 25 % OVE bo tako treba uporabo OVE povečati za več kot 2 TWh v zelo kratkem času, ocenjuje ministrstvo za infrastrukturo (MzI). To bo težko doseči, saj je to skoraj trikrat toliko, kot se je povečal delež OVE v obdobju 2010-2017, so aprila opozorili na MzI.

»V EZS menimo, da bi veljalo v Sloveniji izkoristiti obnovljive vire, ki so na voljo, še posebej velja to za vodno energijo in obnovljive pline (sintetični plin in biometan). Znanje o tem imamo doma, na slovenskih rekah imamo postavljeno celo vrsto hidroelektrarn; HE Fala na reki Dravi je stara že več kot 100 let in še vedno od nje dobivamo elektriko. Prav tako pa imamo preizkušene tehnologije za proizvodnjo obnovljivih plinov, prenosni sistem za zemeljski plin lahko izkoristimo kot hranilnik energije. Menimo, da je treba pospešiti prizadevanja na ravni države in čim prej zgraditi še tiste hidroelektrarne in opremo za proizvodnjo obnovljivih plinov, za katere je prostor,« poudarjajo v EZS.

»Vsi si želimo trajno, napredno, sodobno, konkurenčno, zanesljivo in nizkoogljično gospodarstvo. Želimo si zares čisti planet, a zato se moramo truditi vsi – tako država in pristojne institucije, podjetja in tudi posamezniki,« poudarja Marjan Eberlinc.

Kumer: NEPN bi lahko sprejeli maja 2020

Mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko (MzI) je poudaril, da je treba zagotoviti po eni strani ambiciozne cilje in izkoristiti potenciale, ki jih Slovenija ima, po drugi strani pa tudi razmisliti o bremenih in stroških, ki jih bo prehod v nizkoogljično družbo nedvomno prinesel.

MzI pospešeno izvaja aktivnosti, povezane s pripravo NEPN, trenutno poteka programiranje ukrepov in usklajevanje z resorji ter priprava analize ocene učinka, pri čemer se prav danes zaključuje medresorsko usklajevanje. Poudaril je, da vzporedno poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), ki bo pomembno vplival na dinamiko sprejetja in v določeni meri tudi ambicioznost ciljev (predvsem OVE). Cilj MZI je pripraviti NEPN z realnimi cilji, a čim bolj ambicioznimi ukrepi. S strani vseh deležnikov si želimo konstruktivnega in predvsem proaktivnega sodelovanja pri pripravi in kasneje izvajanju NEPN,« pravi Kumer in dodaja, da je sprejem NEPN tudi eden izmed pogojev za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027. Kot pravi, bi lahko bil NEPN po najbolj ambicioznem scenariju sprejet maja 2020.

Časovnica

V letu 2019 sta MzI in konzorcij institucij NEPN izvedla številne aktivnosti, ta mesec potekajo intenzivna srečanja z deležniki glede predvidenih ukrepov, v pripravi je analiza ocene učinka. Oktobra je bil tudi pripravljen in v presojo na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslan osnutek vsebinjenja, kar predstavlja pomemben korak naprej pri pripravi osnutka okoljskega poročila (OP). Novembra bo pripravljen osnutek OP in potekali bosta dve sektorski delavnici z varstvenimi resorji in stranskimi udeleženci, nato bo ustrezno dopolnjen oz. spremenjen osnutek NEPN.
Po pridobitvi mnenja o ustreznosti osnutka OP sledi – predvidoma – decembra 2019 in januarja 2020 javna razgrnitev obeh dokumentov in posvetovanje z javnostjo. Osnutek NEPN in osnutek OP bosta ustrezno dopolnjena glede na pripombe javnosti.

Merše: Vsak sektor mora prispevati svoj delež k doseganju skupnih ciljev

Mag. Stane Merše iz Instituta »Jožef Stefan« (IJS) je v razpravi poudaril, da so »podrobnejši ambiciozni sektorski cilji – v povezavi z električno energijo, ogrevanjem/hlajenjem in prometom – ključni za doseganje glavnih ciljev energetske učinkovitosti in OVE«. Osnutek NEPN vključuje tri scenarije doseganja ciljev: z obstoječimi ukrepi, z dodatnimi ukrepi in z dodatnimi ambicioznimi.

Izhodišča pri pripravi NEPN so izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti in prehod v krožno gospodarstvo, povečanje izrabe OVE in nizkoogljičnih virov ter sprememba paradigme. Izzivi pa so povezani tako s pospešenim razvojem distribucijskega omrežja za električno energijo, opuščanje fosilnih virov v vseh sektorjih, trajnostno upravljanje prometa, pospešeni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, dekarbonizacija oskrbe z zemeljskim plinom, ohranjanje odličnosti in varnega obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji, tehnološki razvoj in komercialni prevoj OVE …

Na vseh področjih – energetski učinkovitosti, OVE, trajnostni mobilnosti – pričakujemo velik razmah energetskih storitev, napoveduje Merše. Pri OVE pa so težave povezane z omejenimi potencialom vetra, omejenimi možnostmi v industriji, visok delež prometa. »Posebna prioriteta so vodni viri, kjer poskušamo najti prebojne rešitve. Hidroenergetski objekti so objekti širšega gospodarskega interesa, ne le energetski objekti,« poudarja Merše.

Razprava

V razpravi so številni člani UO EZS opozorili na zbirokratizirane postopke umeščanja energetskih objektov – vključno s sončnimi elektrarnami, ki prispevajo k dvigu deleža OVE – v prostor, kar je grožnja doseganju zastavljenih ciljev energetike. To tudi upočasnjuje nove naložbe. Vse bolj jasno postaja, da bo treba pri postopkih umeščanja v prostor in s tem doseganja ciljev NEPN uveljaviti ukrepe in instrumente prevlade javnega interesa, sicer cilji ne bodo doseženi. Kar nekaj članov EZS moti tudi dejstvo, da se je Slovenija kot edina članica EU odločila za izdelavo postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v povezavi z NEPN.

Naslednji koraki

Po današnji razpravi bo strokovni svet EZS za oskrbo z energijo, ki deluje kot posvetovalno telo v okviru EZS, oblikoval skupne sklepe EZS glede osnutka NEPN. Ko bo pripravljena nova različica NEPN in osnutek OP bo UO EZS ponovno pripravil širšo razpravo.

Ozadje

Člani UO EZS so danes izvedli razpravo, ki so jo napovedali že na prvi seji v novem mandatnem obdobju 2019-2023 na začetku oktobra letos. Tudi takrat so govorili o aktualnem dogajanju na področju energetike v Sloveniji in Evropski uniji, predvsem pa o sprejemanju strateških energetskih načrtov v Sloveniji. NEPN je namreč strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določiti cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije – OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje in ukrepe. V javni predstavitvi dopolnjenega osnutka NEPN so septembra letos izpostavili nekatere ključne izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjem desetletju, kot sta promet (zaradi emisij toplogrednih plinov) in nadaljnje uvajanje OVE (če namreč Slovenija ne bo dosegla obvezujočih ciljev, jo lahko doleti tudi kazen). Člani UO EZS so že na prvi oktobrski seji izpostavili pomen prehoda na nizkoogljično družbo, vendar so hkrati poudarili tudi širši vidik prehoda, ki bo zahteval ogromna finančna sredstva. Pomembno je, so se takrat strinjali v EZS, da scenariji bodočega razvoja vključujejo tudi jasno sliko finančnih posledic. Člani UO EZS so ob tem poudarili, da je skrajni čas za enotni pogled na prihodnost energetike v Sloveniji.

VEČ o EZS

Kontakt: ezs@output.si

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****