»V Sloveniji bi veljalo izkoristiti obnovljive vire energije (OVE), ki so na voljo«

SPOROČILO ZA JAVNOST po prvi redni seji upravnega odbora (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS) v mandatnem obdobju 2019-2023
7. oktober, 2019

»V Sloveniji bi veljalo izkoristiti obnovljive vire energije (OVE), ki so na voljo«

V torek, 22. oktobra 2019, je zasedal upravni odbor (UO) Energetske zbornice Slovenije (EZS). Potekala je razprava o osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je pripravil konzorcij institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Stefan« (IJS). Razprave sta se udeležila mag. Stane Merše iz IJS ter mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo (MzI).

V EZS so včlanjena različna energetska podjetja (tako proizvajalci in distributerji energije kot operaterji na trgu plina in elektrike), akademske institucije ter tudi mala in srednja podjetja (MSP), ki imajo različne interese, vendar pa EZS kot združenje poudarja, da so prav vsi deležniki na trgu oziroma vsi, ki odločajo in delujejo v državi, odgovorni za bodoči razvoj Slovenije. »Zanamcem je treba pustiti takšno energetiko – oziroma takšno oskrbo z energijo – ki bo enako kakovostna, kot je dandanes,« poudarja predsednik EZS Marjan Eberlinc.

EZS se zaveda danosti, ki jih ima na področju energije Slovenija, ter tudi različnih pogledov na to, kateri viri energije naj se izkoriščajo. Ob tem EZS poudarja, da je treba spodbujati takšne trajnostne energetske rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da Slovenija postane gospodarsko uspešna nizkoogljična družba.

Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2050 postala podnebno nevtralna, zato se tudi večajo naložbe v obnovljive vire energije (OVE). V letu 2017 je delež OVE v energetski mešanici EU znašal 17,5 %, do 2020 pa bi se ta delež moral dvigniti na 20 % – vsaj tako je jasno zapisan cilj EU. Do leta 2030 naj bi delež OVE znašal že 32 %. K tem ciljem vsaka po svoje prispevajo tudi države članice EU, vključno s Slovenijo. Vendar pa je Evropska komisija v Četrtem poročilu o stanju energetske unije, predstavljenem aprila letos, opozorila, da mora sedem držav, med njimi Slovenija, povečati svoja prizadevanja za doseganje svojega cilja OVE. Za Slovenijo ta do leta 2020 pomeni 25 % OVE v energetski mešanici, medtem ko je njen delež OVE leta 2017 znašal 21,5 %, za leto 2018 pa je ocenjeni delež OVE v rabi bruto končne energije 21,8 %. Za izpolnitev zastavljenega cilja 25 % OVE bo tako treba uporabo OVE povečati za več kot 2 TWh v zelo kratkem času, ocenjuje ministrstvo za infrastrukturo (MzI). To bo težko doseči, saj je to skoraj trikrat toliko, kot se je povečal delež OVE v obdobju 2010-2017, so aprila opozorili na MzI.

»V EZS menimo, da bi veljalo v Sloveniji izkoristiti obnovljive vire, ki so na voljo, še posebej velja to za vodno energijo in obnovljive pline (sintetični plin in biometan). Znanje o tem imamo doma, na slovenskih rekah imamo postavljeno celo vrsto hidroelektrarn; HE Fala na reki Dravi je stara že več kot 100 let in še vedno od nje dobivamo elektriko. Prav tako pa imamo preizkušene tehnologije za proizvodnjo obnovljivih plinov, prenosni sistem za zemeljski plin lahko izkoristimo kot hranilnik energije. Menimo, da je treba pospešiti prizadevanja na ravni države in čim prej zgraditi še tiste hidroelektrarne in opremo za proizvodnjo obnovljivih plinov, za katere je prostor,« poudarjajo v EZS.

»Vsi si želimo trajno, napredno, sodobno, konkurenčno, zanesljivo in nizkoogljično gospodarstvo. Želimo si zares čisti planet, a zato se moramo truditi vsi – tako država in pristojne institucije, podjetja in tudi posamezniki,« poudarja Marjan Eberlinc.

Kumer: NEPN bi lahko sprejeli maja 2020

Mag. Bojan Kumer, državni sekretar za energetiko (MzI) je poudaril, da je treba zagotoviti po eni strani ambiciozne cilje in izkoristiti potenciale, ki jih Slovenija ima, po drugi strani pa tudi razmisliti o bremenih in stroških, ki jih bo prehod v nizkoogljično družbo nedvomno prinesel.

MzI pospešeno izvaja aktivnosti, povezane s pripravo NEPN, trenutno poteka programiranje ukrepov in usklajevanje z resorji ter priprava analize ocene učinka, pri čemer se prav danes zaključuje medresorsko usklajevanje. Poudaril je, da vzporedno poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), ki bo pomembno vplival na dinamiko sprejetja in v določeni meri tudi ambicioznost ciljev (predvsem OVE). Cilj MZI je pripraviti NEPN z realnimi cilji, a čim bolj ambicioznimi ukrepi. S strani vseh deležnikov si želimo konstruktivnega in predvsem proaktivnega sodelovanja pri pripravi in kasneje izvajanju NEPN,« pravi Kumer in dodaja, da je sprejem NEPN tudi eden izmed pogojev za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027. Kot pravi, bi lahko bil NEPN po najbolj ambicioznem scenariju sprejet maja 2020.

Časovnica

V letu 2019 sta MzI in konzorcij institucij NEPN izvedla številne aktivnosti, ta mesec potekajo intenzivna srečanja z deležniki glede predvidenih ukrepov, v pripravi je analiza ocene učinka. Oktobra je bil tudi pripravljen in v presojo na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslan osnutek vsebinjenja, kar predstavlja pomemben korak naprej pri pripravi osnutka okoljskega poročila (OP). Novembra bo pripravljen osnutek OP in potekali bosta dve sektorski delavnici z varstvenimi resorji in stranskimi udeleženci, nato bo ustrezno dopolnjen oz. spremenjen osnutek NEPN.
Po pridobitvi mnenja o ustreznosti osnutka OP sledi – predvidoma – decembra 2019 in januarja 2020 javna razgrnitev obeh dokumentov in posvetovanje z javnostjo. Osnutek NEPN in osnutek OP bosta ustrezno dopolnjena glede na pripombe javnosti.

Merše: Vsak sektor mora prispevati svoj delež k doseganju skupnih ciljev

Mag. Stane Merše iz Instituta »Jožef Stefan« (IJS) je v razpravi poudaril, da so »podrobnejši ambiciozni sektorski cilji – v povezavi z električno energijo, ogrevanjem/hlajenjem in prometom – ključni za doseganje glavnih ciljev energetske učinkovitosti in OVE«. Osnutek NEPN vključuje tri scenarije doseganja ciljev: z obstoječimi ukrepi, z dodatnimi ukrepi in z dodatnimi ambicioznimi.

Izhodišča pri pripravi NEPN so izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti in prehod v krožno gospodarstvo, povečanje izrabe OVE in nizkoogljičnih virov ter sprememba paradigme. Izzivi pa so povezani tako s pospešenim razvojem distribucijskega omrežja za električno energijo, opuščanje fosilnih virov v vseh sektorjih, trajnostno upravljanje prometa, pospešeni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, dekarbonizacija oskrbe z zemeljskim plinom, ohranjanje odličnosti in varnega obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji, tehnološki razvoj in komercialni prevoj OVE …

Na vseh področjih – energetski učinkovitosti, OVE, trajnostni mobilnosti – pričakujemo velik razmah energetskih storitev, napoveduje Merše. Pri OVE pa so težave povezane z omejenimi potencialom vetra, omejenimi možnostmi v industriji, visok delež prometa. »Posebna prioriteta so vodni viri, kjer poskušamo najti prebojne rešitve. Hidroenergetski objekti so objekti širšega gospodarskega interesa, ne le energetski objekti,« poudarja Merše.

Razprava

V razpravi so številni člani UO EZS opozorili na zbirokratizirane postopke umeščanja energetskih objektov – vključno s sončnimi elektrarnami, ki prispevajo k dvigu deleža OVE – v prostor, kar je grožnja doseganju zastavljenih ciljev energetike. To tudi upočasnjuje nove naložbe. Vse bolj jasno postaja, da bo treba pri postopkih umeščanja v prostor in s tem doseganja ciljev NEPN uveljaviti ukrepe in instrumente prevlade javnega interesa, sicer cilji ne bodo doseženi. Kar nekaj članov EZS moti tudi dejstvo, da se je Slovenija kot edina članica EU odločila za izdelavo postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v povezavi z NEPN.

Naslednji koraki

Po današnji razpravi bo strokovni svet EZS za oskrbo z energijo, ki deluje kot posvetovalno telo v okviru EZS, oblikoval skupne sklepe EZS glede osnutka NEPN. Ko bo pripravljena nova različica NEPN in osnutek OP bo UO EZS ponovno pripravil širšo razpravo.

Ozadje

Člani UO EZS so danes izvedli razpravo, ki so jo napovedali že na prvi seji v novem mandatnem obdobju 2019-2023 na začetku oktobra letos. Tudi takrat so govorili o aktualnem dogajanju na področju energetike v Sloveniji in Evropski uniji, predvsem pa o sprejemanju strateških energetskih načrtov v Sloveniji. NEPN je namreč strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določiti cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije – OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje in ukrepe. V javni predstavitvi dopolnjenega osnutka NEPN so septembra letos izpostavili nekatere ključne izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjem desetletju, kot sta promet (zaradi emisij toplogrednih plinov) in nadaljnje uvajanje OVE (če namreč Slovenija ne bo dosegla obvezujočih ciljev, jo lahko doleti tudi kazen). Člani UO EZS so že na prvi oktobrski seji izpostavili pomen prehoda na nizkoogljično družbo, vendar so hkrati poudarili tudi širši vidik prehoda, ki bo zahteval ogromna finančna sredstva. Pomembno je, so se takrat strinjali v EZS, da scenariji bodočega razvoja vključujejo tudi jasno sliko finančnih posledic. Člani UO EZS so ob tem poudarili, da je skrajni čas za enotni pogled na prihodnost energetike v Sloveniji.

VEČ o EZS

Kontakt: ezs@ezs.si

Comments are closed.