Visoke cene energije: razlogi, trendi, možni ukrepi

11. 10. 2021

Energetska zbornica Slovenije (EZS) združuje slovensko energetiko. Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti EZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti tako članov kot tudi celotnega slovenskega gospodarstva. Naloge EZS vključujejo tudi ekonomsko socialni dialog ter informiranje. Z namenom večje informiranosti in boljšega razumevanja stanja, v katerem se v tem trenutku (jesen 2021) nahaja globalno gospodarstvo, soočeno z izredno visokimi cenami energentov, navajamo nekaj informacij o razlogih, trendih in možnih kratkoročnih ter dolgoročnih ukrepih.

RAZLOGI

Kaj je pripeljalo do visokih cen predvsem plina in električne energije? Razlogi so tako na strani ponudbe kot povpraševanja.

Svetovno gospodarstvo in naftni trgi okrevajo po zgodovinskem padcu povpraševanja, ki ga je leta 2020 povzročila pandemija koronavirusa (covid-19). Gospodarstvo torej okreva in porablja energijo. Indeks nabavnih menedžerjev (Purchasing Managers Index – PMI) kaže na konjunkturo. Na strani povpraševanja imamo torej visoko povpraševanje od podjetij, pa tudi od gospodinjstev. Vremenski dejavniki – dolga zima (ogrevanje) in vroče poletje (hlajenje) – so v zadnjem obdobju prav tako prispevali k večji porabi plina in elektrike, zato mnogi s skrbjo pričakujejo prihajajočo zimo in se nadejajo, da bo čim bolj mila. K temu je treba dodati nove navade – več dela od doma.

Na strani ponudbe energentov imamo več dejavnikov, povezanih s premogom, zemeljskim plinom, električno energijo. Cene premoga rastejo: azijski uvozniki predstavljajo večji del svetovnega uvoza in kupujejo po visokih cenah. Daleč največja proizvajalka premoga je Kitajska, sledi Indija, vendar pa so poplave na Kitajskem vzrok za manjšo domačo proizvodnjo in večji uvoz. Če se bodo vremenske razmere normalizirale, je to zgolj enkratni dogodek, sicer bo šlo za sistemski premik. Cene zemeljskega plina rastejo: Rusija je za ZDA največja proizvajalka plina na svetu in največja izvoznica. Za Evropsko unijo je Rusija ključni strateški dobavitelj, ki pa je omejil izvoz v Evropo zaradi visokega domačega povpraševanja in tudi drugih razlogov. Rusija za oktober ni zakupila prenosnih zmogljivosti preko Ukrajine. Ob tem so tudi skladišča plina v Evropi manj polna kot sicer. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je Rusijo pozvala k večjemu izvozu v Evropo, saj bi s tem potrdila status zanesljivega dobavitelja za Evropo. Premik k uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) pa pomeni tudi rivalstvo oziroma tekmovanje za ta energent med Evropo in Azijo.

Cene električne energije so povezane z nekaj omenjenimi dejavniki, Cene elektrike so tako delno povezano s ceno plina in premoga (ker so morale elektrarne za proizvodnjo elektrike zaradi velikega povpraševanja uporabiti več dražjega plina in premoga; torej se v energetsko mešanico dodaja dražji energent). V EU se z elektriko trguje na veleprodajnih trgih, trg pa sledi ceni mejnega goriva (marginal fuel). V tem modelu je končna cena elektrike za dan vnaprej (torej za naslednji dan, day ahead) vezana na ceno najdražjega goriva, s katerim bi zadovoljili predvideno povpraševanje. Na veleprodajnem trgu z električno energijo prihaja s povezovanjem evropskih trgov in interkonektorji do konvergence cen (kar je pokazatelj učinkovitega delovanja trga), razen v ekstremnih razmerah visokega skoka cen, ko so razlike v ponudbi med članicami EU prevelike, da bi jih lahko premostili. Medtem ko naj bi, kot pojasnjuje Evropska komisija, povečevanje deleža obnovljivih virov energije na splošno zniževalo cene na spot trgih, v splošnem gibanju cen še vedno prevladujejo cene premoga in plina – te pa običajno določajo mejno ceno in so na primer odgovorne za dvig cen elektrike v različnih preteklih obdobjih. Če je obnovljivih virov v nekem trenutku dovolj za potrebe na trgu, potem je cena ugodna; ko pa je treba k OVE dodajati še fosilna goriva, ker je povpraševanje visoko, se cena elektrike naveže na ceno teh fosilnih goriv. Če smo torej priča dvigu cen zemeljskega plina, lahko predvidevamo tudi, da bodo cene elektrike narasle. Komisija poudarja, da so OVE in energetska učinkovitost ključ do rešitve in ne del problema.

Analiza Evropske komisije:

Za 2020: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0951

Za 2019: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52019DC0001

Priča smo tudi rasti cen emisijskih kuponov. Ogljik ima ceno, s katero bi pomagali omejiti izpuste in pospešili pot v razogljičeno prihodnost. Dolgo časa je bila cena kuponov nizka, sedaj je dobesedno poskočila, kar pritegne tudi špekulante. Nekateri menijo, da bi bilo treba tovrstne dejavnosti vzeti pod lupo, drugi pa kažejo na odprt in delujoč trg. Ocene so, da bodo cene kuponov še rasle, da pa niso ključne za visoko rast cen elektrike.

Omenimo še nafto. V letu 2020 je povpraševanje po nafti izrazito padlo, tri četrtine izvoza gre v Azijo, predvsem na Kitajsko in v Indijo, izvoz v države OECD pa pada. Cene naj bi prav tako padle. Ogromen presežek zalog, ki se je nabral v lanskem letu, se zmanjšuje in svetovne zaloge nafte se v letošnjem letu vračajo na raven pred pandemijo. Vendar IEA opozarja, da kljub temu morda v obdobju po covidu ne bo vrnitve na »normalno« stanje na naftnem trgu. Zakaj ne? Prihaja do pomembnih sprememb v obnašanju oziroma navadah vseh nas: več dela od doma; manj letalskih potovanj, sploh v povezavi z delom, pa tudi zasebnih; več fokusa na trajnostnih praksah. Obeti za povpraševanje po nafti so se zaradi teh gibanj znižali. In če se bo poudarek na »bolj zelenem« nadaljeval (če bomo torej pospešili prehod na čisto energijo), bomo v svetu vrh povpraševanja po nafti dosegli prej, kot je bilo pričakovano. Vse to seveda za države proizvajalke nafte in naftne družbe predstavlja dilemo, kaj storiti – črpati naprej, vlagati v nove proizvodne zmogljivosti, itd. IEA opozarja, da brez investicij lahko tvegamo nezanesljivo oskrbo v prihodnosti.

TRENDI

Vse večje povpraševanje po električni energiji (elektrifikacija vseh sektorjev): odjem električne energije presega pričakovanja in je že dosegel ravni iz leta 2019, v letu 2022 se pričakuje nadaljevanje rasti. Kar pomeni nadaljevanje rastočih cen električne energije.
Spremenjena ponudba: v Zahodni Evropi zapirajo premogovne in jedrske elektrarne. Nemčija v naslednjem letu zapira zadnjih 6 nukleark. Rastejo pa obnovljivi viri energiji, ki so razpršeni (decentralizacija). Pri zemeljskem plinu prav tako pričakujemo nadaljevanje rasti povpraševanja (plin se razume kot prehodni energent na poti v razogljičenje), normalizacije stanje ne pričakujemo pred koncem naslednjega leta.
Razogljičenje (dekarbonizacija): pomembno vlogo igrajo emisijski (CO₂) kuponi: Evropska komisija je potrdila spremembe sheme trgovanja z emisijami (ETS), s katerimi je močno zmanjšala količino kuponov na trgu, kar pomeni pritisk na ceno kuponov.. Poleg tega se shema ETS širi na nove sektorje (denimo pomorski promet), kar pomeni, da tudi drugi sektorji poleg energetskega prevzemajo odgovornost za znižanje emisij.
Nepredvideni dogodki: naravne nesreče in vremenske razmere, kibernetski napadi (trend je digitalizacija), epidemija, dogajanje na političnem parketu in finančnih trgih …

MOŽNI UKREPI

Kratkoročni mehanizmi so v rokah pristojnih regulatorjev trga in državnih organov (zaradi določil o državni pomoči), ki se lahko odločijo za različne možnosti (omejitev cene, nižje dajatve, subvencije ranljivejšim skupinam, prilagoditev pravil Podnebnega sklada, ki bi dovoljeval izredni kratkoročni ukrep subvencioniranja nakupne cene od domačih fosilnih elektrarn največjim porabnikom te nakupljene elektrike) in jih gre videti kot dodatno pomoč (»obliž«), ki je začasno lahko v pomoč odjemalcem (gospodinjski in poslovnim), niso pa dolgoročna rešitev nastalega položaja. Po naši oceni ne sme priti do znižanja prispevkov za omrežnino.

Med dolgoročne mehanizme lahko uvrstimo:

Vlaganje v stabilnost sistema in v zadostne zmogljivosti (v nujno energetsko infrastrukturo in omrežje), kar je EZS večkrat poudarila.
Vlaganje v obnovljive vire energije (OVE), saj imata EU in Slovenija postavljene zavezujoče cilje, ki jih je treba doseči. Za Slovenijo je cilj do konca leta 2020 doseči 25 % OVE v energetski mešanici (statistika za leto 2020 bo znana proti koncu leta 2021) oziroma 27 % do leta 2030.
Izbira primerne energetske mešanice v državi: za svojo mešanico je pristojna vsaka država članica EU zase. In ta izbira mora upoštevati tako brezogljičnost kot tudi zanesljivost oskrbe. Z drugimi besedami: zasledovati je treba cilje energetske unije, ki povezujejo razogljičenje, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. To vključuje tudi pripravo dolgoročne energetske politike Republike Slovenije s cilji in ukrepi za njihovo doseganje.
Energetska izraba odpadkov, saj odpadki, ki so primerni za termično obdelavo, predstavljajo domači vir energije in s tem vplivajo na dvig energetske samozadostnosti.
Vzpostavitev primernih vzpodbudnih finančnih mehanizmov na ravni EU in države.

V zraku ostaja vprašanje, ali so visoke cene energentov enkratno stanje ali gre za nekaj, kar bo vztrajalo dlje časa.
Okrevanje po pandemiji in slabe vremenske razmere so vsekakor enkratni razlog.
Bolj globoki razlogi pa so povezani z resno energetsko preobrazbo, kar poznamo kot energetski prehod (iz fosilnih na obnovljive vire). Na spletni strani EZS lahko preberete več: https://ezs.si/energetski-prehod/
Gibanje cen se še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave/porabe zemeljskega plina, povsem verjetni so visoki odmiki v obe smeri.
Zaradi visoke volatilnosti priporočamo strategijo ščitenja.

*****

DODATNO GRADIVO: Publikacija Energija Slovenije prinaša nekaj bistvenih informacij o energiji v svetu, predvsem pa se osredotoči na energijo oziroma energetiko v Sloveniji: kaj je zanjo značilno, kakšna je uvozna odvisnost, kakšna je energetska mešanica države, v katerih okvirih deluje slovenska energetika, kakšen je širši kontekst in s katerimi omejitvami pri snovanju napredne, nizkoogljične družbe se spopadamo kot država.

Na voljo je brezplačno v e-obliki, in sicer

v slovenskem jeziku: https://ezs.si/publikacije/Energija-Slovenije-2021.pdf

v angleškem jeziku: https://ezs.si/publications/Energy-in-Slovenia-2021.pdf

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****