Visoke cene energije: razlogi, trendi, možni ukrepi

Energetska zbornica Slovenije (EZS) združuje slovensko energetiko. Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti EZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti tako članov kot tudi celotnega slovenskega gospodarstva. Naloge EZS vključujejo tudi ekonomsko socialni dialog ter informiranje. Z namenom večje informiranosti in boljšega razumevanja stanja, v katerem se v tem trenutku (jesen 2021) nahaja globalno gospodarstvo, soočeno z izredno visokimi cenami energentov, navajamo nekaj informacij o razlogih, trendih in možnih kratkoročnih ter dolgoročnih ukrepih.

• RAZLOGI

Kaj je pripeljalo do visokih cen predvsem plina in električne energije? Razlogi so tako na strani ponudbe kot povpraševanja.

Svetovno gospodarstvo in naftni trgi okrevajo po zgodovinskem padcu povpraševanja, ki ga je leta 2020 povzročila pandemija koronavirusa (covid-19). Gospodarstvo torej okreva in porablja energijo. Indeks nabavnih menedžerjev (Purchasing Managers Index – PMI) kaže na konjunkturo. Na strani povpraševanja imamo torej visoko povpraševanje od podjetij, pa tudi od gospodinjstev. Vremenski dejavniki – dolga zima (ogrevanje) in vroče poletje (hlajenje) – so v zadnjem obdobju prav tako prispevali k večji porabi plina in elektrike, zato mnogi s skrbjo pričakujejo prihajajočo zimo in se nadejajo, da bo čim bolj mila. K temu je treba dodati nove navade – več dela od doma.

Na strani ponudbe energentov imamo več dejavnikov, povezanih s premogom, zemeljskim plinom, električno energijo. Cene premoga rastejo: azijski uvozniki predstavljajo večji del svetovnega uvoza in kupujejo po visokih cenah. Daleč največja proizvajalka premoga je Kitajska, sledi Indija, vendar pa so poplave na Kitajskem vzrok za manjšo domačo proizvodnjo in večji uvoz. Če se bodo vremenske razmere normalizirale, je to zgolj enkratni dogodek, sicer bo šlo za sistemski premik. Cene zemeljskega plina rastejo: Rusija je za ZDA največja proizvajalka plina na svetu in največja izvoznica. Za Evropsko unijo je Rusija ključni strateški dobavitelj, ki pa je omejil izvoz v Evropo zaradi visokega domačega povpraševanja in tudi drugih razlogov. Rusija za oktober ni zakupila prenosnih zmogljivosti preko Ukrajine. Ob tem so tudi skladišča plina v Evropi manj polna kot sicer. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je Rusijo pozvala k večjemu izvozu v Evropo, saj bi s tem potrdila status zanesljivega dobavitelja za Evropo. Premik k uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) pa pomeni tudi rivalstvo oziroma tekmovanje za ta energent med Evropo in Azijo.

Cene električne energije so povezane z nekaj omenjenimi dejavniki, Cene elektrike so tako delno povezano s ceno plina in premoga (ker so morale elektrarne za proizvodnjo elektrike zaradi velikega povpraševanja uporabiti več dražjega plina in premoga; torej se v energetsko mešanico dodaja dražji energent). V EU se z elektriko trguje na veleprodajnih trgih, trg pa sledi ceni mejnega goriva (marginal fuel). V tem modelu je končna cena elektrike za dan vnaprej (torej za naslednji dan, day ahead) vezana na ceno najdražjega goriva, s katerim bi zadovoljili predvideno povpraševanje. Na veleprodajnem trgu z električno energijo prihaja s povezovanjem evropskih trgov in interkonektorji do konvergence cen (kar je pokazatelj učinkovitega delovanja trga), razen v ekstremnih razmerah visokega skoka cen, ko so razlike v ponudbi med članicami EU prevelike, da bi jih lahko premostili. Medtem ko naj bi, kot pojasnjuje Evropska komisija, povečevanje deleža obnovljivih virov energije na splošno zniževalo cene na spot trgih, v splošnem gibanju cen še vedno prevladujejo cene premoga in plina – te pa običajno določajo mejno ceno in so na primer odgovorne za dvig cen elektrike v različnih preteklih obdobjih. Če je obnovljivih virov v nekem trenutku dovolj za potrebe na trgu, potem je cena ugodna; ko pa je treba k OVE dodajati še fosilna goriva, ker je povpraševanje visoko, se cena elektrike naveže na ceno teh fosilnih goriv. Če smo torej priča dvigu cen zemeljskega plina, lahko predvidevamo tudi, da bodo cene elektrike narasle. Komisija poudarja, da so OVE in energetska učinkovitost ključ do rešitve in ne del problema.

Analiza Evropske komisije:

Za 2020: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0951

Za 2019: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52019DC0001

Priča smo tudi rasti cen emisijskih kuponov. Ogljik ima ceno, s katero bi pomagali omejiti izpuste in pospešili pot v razogljičeno prihodnost. Dolgo časa je bila cena kuponov nizka, sedaj je dobesedno poskočila, kar pritegne tudi špekulante. Nekateri menijo, da bi bilo treba tovrstne dejavnosti vzeti pod lupo, drugi pa kažejo na odprt in delujoč trg. Ocene so, da bodo cene kuponov še rasle, da pa niso ključne za visoko rast cen elektrike.

Omenimo še nafto. V letu 2020 je povpraševanje po nafti izrazito padlo, tri četrtine izvoza gre v Azijo, predvsem na Kitajsko in v Indijo, izvoz v države OECD pa pada. Cene naj bi prav tako padle. Ogromen presežek zalog, ki se je nabral v lanskem letu, se zmanjšuje in svetovne zaloge nafte se v letošnjem letu vračajo na raven pred pandemijo. Vendar IEA opozarja, da kljub temu morda v obdobju po covidu ne bo vrnitve na »normalno« stanje na naftnem trgu. Zakaj ne? Prihaja do pomembnih sprememb v obnašanju oziroma navadah vseh nas: več dela od doma; manj letalskih potovanj, sploh v povezavi z delom, pa tudi zasebnih; več fokusa na trajnostnih praksah. Obeti za povpraševanje po nafti so se zaradi teh gibanj znižali. In če se bo poudarek na »bolj zelenem« nadaljeval (če bomo torej pospešili prehod na čisto energijo), bomo v svetu vrh povpraševanja po nafti dosegli prej, kot je bilo pričakovano. Vse to seveda za države proizvajalke nafte in naftne družbe predstavlja dilemo, kaj storiti – črpati naprej, vlagati v nove proizvodne zmogljivosti, itd. IEA opozarja, da brez investicij lahko tvegamo nezanesljivo oskrbo v prihodnosti.

• TRENDI

• MOŽNI UKREPI

Kratkoročni mehanizmi so v rokah pristojnih regulatorjev trga in državnih organov (zaradi določil o državni pomoči), ki se lahko odločijo za različne možnosti (omejitev cene, nižje dajatve, subvencije ranljivejšim skupinam, prilagoditev pravil Podnebnega sklada, ki bi dovoljeval izredni kratkoročni ukrep subvencioniranja nakupne cene od domačih fosilnih elektrarn največjim porabnikom te nakupljene elektrike) in jih gre videti kot dodatno pomoč (»obliž«), ki je začasno lahko v pomoč odjemalcem (gospodinjski in poslovnim), niso pa dolgoročna rešitev nastalega položaja. Po naši oceni ne sme priti do znižanja prispevkov za omrežnino.

Med dolgoročne mehanizme lahko uvrstimo:

• Vlaganje v stabilnost sistema in v zadostne zmogljivosti (v nujno energetsko infrastrukturo in omrežje), kar je EZS večkrat poudarila.
• Vlaganje v obnovljive vire energije (OVE), saj imata EU in Slovenija postavljene zavezujoče cilje, ki jih je treba doseči. Za Slovenijo je cilj do konca leta 2020 doseči 25 % OVE v energetski mešanici (statistika za leto 2020 bo znana proti koncu leta 2021) oziroma 27 % do leta 2030.
• Izbira primerne energetske mešanice v državi: za svojo mešanico je pristojna vsaka država članica EU zase. In ta izbira mora upoštevati tako brezogljičnost kot tudi zanesljivost oskrbe. Z drugimi besedami: zasledovati je treba cilje energetske unije, ki povezujejo razogljičenje, energetsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. To vključuje tudi pripravo dolgoročne energetske politike Republike Slovenije s cilji in ukrepi za njihovo doseganje.
• Energetska izraba odpadkov, saj odpadki, ki so primerni za termično obdelavo, predstavljajo domači vir energije in s tem vplivajo na dvig energetske samozadostnosti.
• Vzpostavitev primernih vzpodbudnih finančnih mehanizmov na ravni EU in države.

V zraku ostaja vprašanje, ali so visoke cene energentov enkratno stanje ali gre za nekaj, kar bo vztrajalo dlje časa.

Okrevanje po pandemiji in slabe vremenske razmere so vsekakor enkratni razlog.

Bolj globoki razlogi pa so povezani z resno energetsko preobrazbo, kar poznamo kot energetski prehod (iz fosilnih na obnovljive vire). Na spletni strani EZS lahko preberete več: https://ezs.si/energetski-prehod/

Gibanje cen se še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave/porabe zemeljskega plina, povsem verjetni so visoki odmiki v obe smeri.

Zaradi visoke volatilnosti priporočamo strategijo ščitenja.

*****

DODATNO GRADIVO: Publikacija Energija Slovenije prinaša nekaj bistvenih informacij o energiji v svetu, predvsem pa se osredotoči na energijo oziroma energetiko v Sloveniji: kaj je zanjo značilno, kakšna je uvozna odvisnost, kakšna je energetska mešanica države, v katerih okvirih deluje slovenska energetika, kakšen je širši kontekst in s katerimi omejitvami pri snovanju napredne, nizkoogljične družbe se spopadamo kot država.

Na voljo je brezplačno v e-obliki, in sicer

v slovenskem jeziku: https://ezs.si/publikacije/Energija-Slovenije-2021.pdf

v angleškem jeziku: https://ezs.si/publications/Energy-in-Slovenia-2021.pdf