»Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027

07. 10. 2020

Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov. Pomembno je, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.

»Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027 ter ready-to-go energetske investicije v začetnem obdobju 2021-2024

Zato smo v Energetski zbornici Slovenije (EZS) pozvali članice zbornice, naj nam posredujejo podatke, na katerih področjih pripravljajo projekte energetskega prehoda in v kolikšnem obsegu (mio EUR). Na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij (operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, trgovci z energijo, komunalno podjetje in neprofitni zavod) smo pripravili kratko analizo, ki je pokazala naslednje:

Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027	2494,28 mio EUR
Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024	937,52 mio EUR

Vlada RS vse od julijskega srečanja Evropskega sveta, ko so evropski voditelji potrdili večletni finančni okvir 2021-2027, intenzivno pripravlja podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027. Vsem je v interesu, da bo črpanje kar najbolj uspešno. Ministrstva, občine in razvojne agencije so pripravile projektne predloge v skupni vrednosti več kot 20 mrd EUR, ob tem pa v EZS dodajamo, da načrtujejo tudi slovenska energetska podjetja – članice EZS več različnih naložb v vrednosti vsaj 2,5 mrd EUR. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 1437,2 mio EUR (skoraj milijarda in pol), v Zahodni Sloveniji pa za dobro milijardo evrov (1057,08 mio EUR).

Od tega je za skoraj 1 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 637 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 300,52 mio EUR.

V EZS se zavedamo izrednega pomena zelenega energetskega prehoda. Energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je izjemen izziv in hkrati priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane. Zato smo naše članice tudi povprašali o področjih v povezavi z zelenim energetskim prehodom, v katera nameravajo vlagati. Analiza rezultatov je pokazala naslednje:

V ospredju sta: Krepitev zelene EU ter Nove tehnologije – kar dve tretjini podjetij, ki so nam vrnila vprašalnik, namerava vlagati v ti dve področji.
Okoli polovica družb bo investirala v Nova delovna mesta, Digitalno transformacijo, Pilotne projekte ter Nove produkte/poslovne modele.
Dobra petina načrtuje projekte v okviru Zaveze za krožno gospodarstvo.

Še bolj konkretno pa je analiza pokazala, da jih tri četrt pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE), tri petine na področju zniževanja toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), več kot polovica v pametna omrežja, električno mobilnost in učinkovito rabo energije (URE). Nekaj podjetij načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti.

K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let.

Članice EZS smo zato povprašali za navedbo treh (3) najpomembnejših pripravljenih (ready-to-go) investicij v bodoče energetske projekte, ki prispevajo k vzpostavitvi zelenega in odpornega gospodarstva in ki bi lahko bili upravičeni do podpore s strani evropskega proračuna. Kot je razvidno že iz zgornjih podatkov, veliko energetskih družb načrtuje investicije na področjih OVE in URE, pametnih omrežij, zniževanja emisij. Pripravljene (ready-to-go) projekte za prva leta 2021-2024 lahko uvrstimo med pomembno izgradnjo še boljše gospodarske infrastrukture, večjo robustnost elektroenergetskega omrežja, večje povezanosti, zagotovitev IKT infrastrukture za napredna omrežja, pametna omrežja, izpolnitev nekaterih predpogojev za podaljšanje življenjske dobe NEK, boljšo izrabo virov, baterijske hranilnike, vetrne parke in sončne elektrarne, izgradnjo malih in večjih hidroelektrarn, tudi investicije v plinske bloke in revitalizacijo določenih objektov.

EZS združuje slovensko energetiko. Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti EZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva. Lahko rečemo, da smo glede bodočega energetskega in širšega razvoja povsem »uokvirjeni« – s Pariškim podnebnim sporazumom, z Evropskim zelenim dogovorom in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), sedaj se pripravlja še Dolgoročna podnebna strategije Slovenije 2050. Zanesljivo bomo stopali po poti vse bolj trajnostne družbe. Pot verjetno ne bo povsem premočrtna, a moramo prav zaradi reševanja izzivov vedno znova stopiti skupaj in poiskati najboljše možne rešitve.

Vlado RS in vse pristojne organe, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027, še posebej Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), smo zato seznanili z analizo EZS in jih pozvali, naj upoštevajo tudi načrtovane energetske projekte v luči preboja v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.

Projektne predloge širšega gospodarstva pa zbira tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v okviru projekta Investicijska platforma 5.0.

V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta slovenska gospodinjstva in mali poslovni odjemalci plačujejo manj; povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR.

Na novinarski konferenci »Koliko plačujemo za elektriko?«, ki je potekala 27. maja 2025 v Ljubljani, so razmere na trgu električne energije, mednarodne primerjave in trende, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnje, predstavili:

predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi,
predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar in
minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer.

Stroški elektrike v okviru pričakovanih ravni; kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) pri Energetski zbornici Slovenije (EZS) mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. Kot pravi, kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« pojasnjuje predsednik sekcije dobaviteljev.

Ob ukinitvi regulacije cen električne energije s 1. marcem 2025 je bilo prisotno vprašanje, kako se bodo odzvali dobavitelji, saj so bile cene na nabavnih trgih že nižje od reguliranih, ceniki dobaviteljev pa tega še niso potrjevali. Energetska kriza pred dvema letoma je namreč potrdila, da je smiselno energente kupovati postopoma, z več letnim načrtom, da se morebitne krizne situacije takoj ne prelijejo v končne cene za odjemalce. »Cene dobaviteljev od letošnjega marca dalje so se tako močno približale napovedanim s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), dodaja Roudi.

Vladni ukrepi, ki so v preteklem in letošnjem letu posegali na področje cen energenta (regulacija 90 % / 10 % v obdobju januar 2024 – september 2024 % in 100 % v obdobju oktober 2024 – februar 2025), omrežnine (ukinitev najdražjega bloka, januar – februar 2025) in nadaljevanje oprostitve plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE), so omogočili, da so bili končni zneski na računih za gospodinjstva in mala podjetja v tem obdobju sprejemljivi in konkurenčni. Predsednik Sekcije SVDEE je še dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

> Predstavitev mag. Roudija v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

Gospodinjski odjemalci imajo nižje končne cene električne energije od povprečja v EU

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) in direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar je najprej izpostavil prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro (EUR/MWh). Na podlagi svoje analize ocenjuje, da so to realne cene glede na borzne cene, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures) do 130 EUR/MWh. Obeti za leti 2027 in 2028 pa so boljši in kažejo, da se bodo veleprodajne cene (ob nakupu v 2025) pocenile do 15 %.

Dodatno je Mervar kot predsednik EZS in direktor ELES-a na podlagi uradnih podatkov Evropskega statističnega urada Eurostat tudi za leto 2024 izdelal primerjalno analizo končnih cen električne energije, ki je razkrila, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU. Tudi stroški omrežnine so bili v Sloveniji za gospodinjske odjemalce nižji kot v EU.

Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v letu 2024 so bili ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 % cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka OVE + SPTE. Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) v letu 2024 višji za 345,89 EUR oz. 45,77 %. »V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, sedaj pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU,« pojasnjuje Mervar.

> Predstavitev mag. Mervarja v obliki PPT je na voljo TUKAJ.

> Njegova podrobna statistična analiza, ki daje natančnejši vpogled v razmere na slovenskem trgu električne energije, cene električne energije na veleprodajnem trgu ter dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje končne cene, pa je na voljo TUKAJ.

Povprečno gospodinjstvo prihranilo 350 EUR ali štiri povprečne mesečne položnice za elektriko

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je pojasnil, da je od jeseni 2022 morala Vlada RS zaradi visoke rasti veleprodajnih cen električne energije sprejeti številne ukrepe, s katerimi je zamejila in ublažila ekstremna povišanja cen elektrike za ranljive skupine odjemalcev – gospodinjstva ter male poslovne odjemalce. Poleg regulacije cen je sprejela tudi komplementarne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. »Z vsemi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev od 15 do 60 % nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela. Kljub popuščanju primeža energetske krize so bili za blažitev njenih posledic in ublažitev postopnega ponovnega prehoda na tržne razmere potrebni nadaljnji ukrepi. Vlada je zato do 31. oktobra 2024 uveljavila regulacijo cen za gospodinjstva za 90 % porabe, medtem ko so za preostalih 10 % gospodinjstva plačevala elektriko po tržni ceni izbranega dobavitelja,« je dejal.

Po besedah ministra so se lansko jesen pred zimsko sezono zaradi preteklih visokih veleprodajnih cen in predvsem uveljavitve spremembe sistema omrežnin s strani Agencije za energijo obetale višje položnice za elektriko za gospodinjstva. »Vlada je s sprejetimi ukrepi preprečila stiske ljudi in od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo in oprostitev prispevka OVE+SPTE. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca se je končni znesek na položnicah za električno energijo za november/december 2024 znižal za kar 35 % (37,2 EUR) in je znašal 69,5 EUR. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni je za gospodinjstva omilil tudi poslanski interventni zakon in vladna oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE. Povprečen gospodinjski odjemalec je tako za januar in februar letos prejel položnico za elektriko še z dodatnim znižanjem, in sicer v višini le 54,4 EUR,« je jasen minister.

S 1. marcem 2025 je prenehala veljati regulacija cen električne energije in veljajo tržne cene po cenikih dobaviteljev. Povprečen gospodinjski odjemalec je za marec in april letos prejel položnico za elektriko v višini 64 EUR. Po besedah Kumra se je vlada – da bi ublažila prehod iz reguliranega v tržno oblikovanje cen – odločila, da do konca junija 2025 podaljša oprostitev obračunavanja polnega prispevka OVE+SPTE, kar pomeni, da je položnica za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca do julija nižja za 4,8 EUR.

»Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh ukrepov prihranil okoli 360 EUR. S tem zneskom je pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko, ki bi sicer veljale brez ukrepov vlade oziroma koalicije,« je poudaril minister Kumer. Glede cen elektrike v prihodnje pa je dodal, da se »razmere na veleprodajnih trgih elektrike danes kažejo za stabilne, za prihodnje leto pa se trenutno nakazuje ugoden trend in potencial za znižanje cen električne energije«.

*****