Slovenija bo imela v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej – do leta 2027 več kot 10 milijard evrov. Pomembno je, da se ta denar nameni za »pametne« projekte, ki bodo omogočili ne le okrevanje države po pandemiji COVID-19, temveč tudi preboj v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.
»Zeleni« energetski projekti v finančni perspektivi 2021-2027 ter ready-to-go energetske investicije v začetnem obdobju 2021-2024
Zato smo v Energetski zbornici Slovenije (EZS) pozvali članice zbornice, naj nam posredujejo podatke, na katerih področjih pripravljajo projekte energetskega prehoda in v kolikšnem obsegu (mio EUR). Na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij (operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, trgovci z energijo, komunalno podjetje in neprofitni zavod) smo pripravili kratko analizo, ki je pokazala naslednje:
| Skupna vrednost vseh načrtovanih investicij v finančni perspektivi 2021-2027 | 2494,28 mio EUR |
| Skupna vrednost vseh pripravljenih (ready-to-go) investicij v začetnem obdobju 2021-2024 | 937,52 mio EUR |
Vlada RS vse od julijskega srečanja Evropskega sveta, ko so evropski voditelji potrdili večletni finančni okvir 2021-2027, intenzivno pripravlja podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027. Vsem je v interesu, da bo črpanje kar najbolj uspešno. Ministrstva, občine in razvojne agencije so pripravile projektne predloge v skupni vrednosti več kot 20 mrd EUR, ob tem pa v EZS dodajamo, da načrtujejo tudi slovenska energetska podjetja – članice EZS več različnih naložb v vrednosti vsaj 2,5 mrd EUR. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 1437,2 mio EUR (skoraj milijarda in pol), v Zahodni Sloveniji pa za dobro milijardo evrov (1057,08 mio EUR).
Od tega je za skoraj 1 mrd EUR projektov, ki jih štejejo za pripravljene v prvih letih omenjene finančne perspektive, torej v obdobju 2021-2024. Od tega v Vzhodni Sloveniji za 637 mio EUR, v Zahodni Sloveniji pa za 300,52 mio EUR.
V EZS se zavedamo izrednega pomena zelenega energetskega prehoda. Energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je izjemen izziv in hkrati priložnost za energetiko, gospodarstvo ter vse državljane. Zato smo naše članice tudi povprašali o področjih v povezavi z zelenim energetskim prehodom, v katera nameravajo vlagati. Analiza rezultatov je pokazala naslednje:
- V ospredju sta: Krepitev zelene EU ter Nove tehnologije – kar dve tretjini podjetij, ki so nam vrnila vprašalnik, namerava vlagati v ti dve področji.
- Okoli polovica družb bo investirala v Nova delovna mesta, Digitalno transformacijo, Pilotne projekte ter Nove produkte/poslovne modele.
- Dobra petina načrtuje projekte v okviru Zaveze za krožno gospodarstvo.
Še bolj konkretno pa je analiza pokazala, da jih tri četrt pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE), tri petine na področju zniževanja toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), več kot polovica v pametna omrežja, električno mobilnost in učinkovito rabo energije (URE). Nekaj podjetij načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti.
K naboru projektov želimo prispevati tudi v EZS, kajti projekti slovenske energetike vsekakor spadajo med upravičene projekte zelenega prehoda, ki je eno izmed prioritet finančnega obdobja 2021-2027. Še posebej bo pomembno, da bodo projekti čim prej pripravljeni, saj bo izvedba marsikaterega projekta trajala več let.
Članice EZS smo zato povprašali za navedbo treh (3) najpomembnejših pripravljenih (ready-to-go) investicij v bodoče energetske projekte, ki prispevajo k vzpostavitvi zelenega in odpornega gospodarstva in ki bi lahko bili upravičeni do podpore s strani evropskega proračuna. Kot je razvidno že iz zgornjih podatkov, veliko energetskih družb načrtuje investicije na področjih OVE in URE, pametnih omrežij, zniževanja emisij. Pripravljene (ready-to-go) projekte za prva leta 2021-2024 lahko uvrstimo med pomembno izgradnjo še boljše gospodarske infrastrukture, večjo robustnost elektroenergetskega omrežja, večje povezanosti, zagotovitev IKT infrastrukture za napredna omrežja, pametna omrežja, izpolnitev nekaterih predpogojev za podaljšanje življenjske dobe NEK, boljšo izrabo virov, baterijske hranilnike, vetrne parke in sončne elektrarne, izgradnjo malih in večjih hidroelektrarn, tudi investicije v plinske bloke in revitalizacijo določenih objektov.
EZS združuje slovensko energetiko. Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti EZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva. Lahko rečemo, da smo glede bodočega energetskega in širšega razvoja povsem »uokvirjeni« – s Pariškim podnebnim sporazumom, z Evropskim zelenim dogovorom in Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), sedaj se pripravlja še Dolgoročna podnebna strategije Slovenije 2050. Zanesljivo bomo stopali po poti vse bolj trajnostne družbe. Pot verjetno ne bo povsem premočrtna, a moramo prav zaradi reševanja izzivov vedno znova stopiti skupaj in poiskati najboljše možne rešitve.
Vlado RS in vse pristojne organe, ki pripravljajo podlage za črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2021-2027, še posebej Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), smo zato seznanili z analizo EZS in jih pozvali, naj upoštevajo tudi načrtovane energetske projekte v luči preboja v zeleno, digitalno ter odporno družbo in gospodarstvo.
Projektne predloge širšega gospodarstva pa zbira tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v okviru projekta Investicijska platforma 5.0.